Tiskane izdaje
Washington - Slovenska kajakaška reprezentanca je že pripotovala na prizorišče svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah, ki ga bo med 17. in 21. septembrom gostil Deep Creek, in v športnem centru v McHenryju, ob smučarskem središču Wisp, tudi že opravila prvi trening, v prvi vrsti namenjen spoznavanju brzic.
Z izjemo Janoša Peterlina preostali Slovenci s to progo še nimajo izkušenj, na poti na ono stran »luže« pa je odpravo spremljalo tudi precej nevšečnosti. Skoraj 30 ur dolga pot se že začela ni po načrtih: jutranji odhod kombijev iz Ljubljane proti Münchnu, od koder je reprezentanca nato poletela proti Washingtonu, se je zamaknil, ker je eden od tekmovalcev doma pozabil telefon. Spet se je zataknilo na münchenskem letališču, kjer je moral član odprave vnovič izpolniti elektronski formular za vstop v ZDA, saj prvi ni bil zadovoljiv.
Ko je že dišalo po nemotenem nadaljevanju poti, se je tri četrt ure pred predvidenim postankom v Washingtonu oglasil pilot s pojasnilom, da bi bilo treba zavoljo neviht nekaj časa krožiti nad letališčem, zaradi pomanjkanja goriva pa se je odločil za vmesni postanek v Filadelfiji, ki je botroval dodatnima dvema urama zamude. Ob prevzemu prtljage se je izkazalo, da je dvojec Luka Božič in Sašo Taljat ostal brez čolna, ki naj bi pripotoval z enodnevno zamudo, odprava pa brez prtljažnikov za avtomobile, na katere bi čolne naložili.
Na prizorišču je sicer ekipa nastanjena v dveh hišah, le streljaj oddaljenih od proge, a ker je bila ob prihodu ura že skoraj pet zjutraj, agencija, ki oddaja hiše, ni bila odprta. Je pa bila ena od hiš k sreči odklenjena, tako da se je celotna odprava zrinila vanjo, nekaj trenerjev pa je par ur prespalo kar na tleh.
Prvi trening v kajakaškem centru je pri tekmovalcih pustil mešane občutke. Proga in okolica sta jih po eni strani navdušili, po drugi pa vanje vsadili tudi zrno negotovosti, saj so ugotovili, da je zelo zahtevna s spremenljivimi odseki, ki zahtevajo precej telesne moči. »Proga je videti dobro, saj ima velike skale in daje občutek naravnega terena. Vendar pa mi veslati po njej ni bilo ravno v užitek. Voda se kar precej ustavlja, treba je dobro poganjati. Razlika med tem terenom in tistim v Bratislavi, na katerem sem veslal nazadnje, je precejšnja,« je poudaril kajakaš Martin Albreht.
