Kandidatov za odmeven dvoboj z Zavcem je kar nekaj

Ljubljana – Dejan Zavec si bo še nekaj dni »lizal rane«, ki jih je staknil v krvavem sobotnem obračunu z Armencem Sašo Jengojanom. Ob tem se tista, ki je najbolj bodla v oči (prebita arkada) in so jo že zakrpali s šivi, zdaj zdi še najbolj »nedolžna«. Tudi hematom, ki se mu je že v uvodni rundi naredil v desnem komolcu in ga je prav tako močno oviral med dvobojem, bo prej ali slej izginil.

Ker roke še včeraj ni mogel iztegniti, se je odpravil k zdravnikom, ki so po pregledu z ultrazvokom odkrili hematom. »Do poškodbe je prišlo zelo hitro, že v eni od prvih akcij, v kateri sva se s Sašo v žaru borbe zataknila s komolci. Bolečino, ki me je spremljala do konca obračuna, sem začutil pri slehernem udarcu, ki sem ga sprožil z desnico. Zlasti pri direktih, ki so tokrat igrali ključno vlogo,« je pojasnil ptujski šampion in razkril, da je skupaj s trenerjem Dirkom Dzemskim za Jengojana pripravil tri akcije in prav v vse vključil desni direkt.

Prva je bila kombinacija dveh levih direktov z desnim, druga je vsebovala levi in desni direkt ter levi kroše in levi aperkat, tretja pa levi direkt z desnima v telo in glavo. »Po poškodbi komolca sem se držal načela, po katerem sem uporabljal, kar sem pač imel na voljo. Zmagala sta srce in glava oziroma pameten način boksanja, pri katerem nisem tvegal več, kot je bilo potrebno. V dvanajsti rundi sem tako stopil korak nazaj, se začel bolj oklepati tekmeca, ki je imel še precej moči in je bil tudi zato še kako nevaren,« je razložil Zavec.

Ob Dzemskem je posebej pohvalil tudi Jörga Hofmanna, ki mu je odlično oskrbel rano nad desnim očesom, med drugimi je neizmerno hvaležen tudi prijateljema Tomažu Baradi (za izvrstno organizirano prireditev) in Tomiju Jagarincu, ki je posebej za njegov dvoboj pripotoval iz Katarja, kjer živi in dela že nekaj let. »Celotna ekipa je briljantno opravila svoje delo, tako da smo lahko ponosni nase,« je poudaril »Mr. Sympathikus«, ki se bo – potem ko bo zacelil sveže rane – še enkrat odpravil na pregled k zdravnikom, da bodo ugotovili, kako zelo so v resnici načeti komolci in kolena.

Kot je bilo tudi pričakovati, je s sobotno zmago in osvojitvijo šampionskega pasu združenja WBF na neuradni svetovni jakostni lestvici v supervelterski kategoriji (do 69,85 kg) močno napredoval. Z 41. mesta je namreč poskočil na petnajsto med 1422 uvrščenimi boksarji! Mimogrede: Jengojan je s šestnajstega zdrsnil na 28. mesto.

Na vrhu je mehiški zvezdnik Saul Alvarez, za zdaj še »solastnik« najdražjega dvoboja v boksu; s Floydom Mayweatherjem sta se namreč septembra '13 udarila za 150 milijonov dolarjev. Ameriški šampion bo sicer ta rekord še presegel 2. maja, ko se bo s Filipincem Mannyjem Pacquiaom spoprijel za najmanj 250 milijonov $.

Alvarezu na lestvici sledita Kubanec Erislandy Lara, šampion združenja WBA, in Američan Cornelius Bundrage, svetovni prvak po različici IBF, ki bi bil že zaradi podobne starosti (41 let) nadvse zanimiv za Zavca. »Mr. Sympathikus« se seveda ne bi branil niti dvoboja z Bundrageovim rojakom Demetriusom Andradom, najboljšim iz organizacije WBO, v kateri najboljši slovenski boksar po zaslugi naslova evropskega prvaka, ki si ga je izbojeval oktobra lani z zmago nad Madžarom Ferencem Hafnerjem, zaseda visoko osmo mesto.

Možnosti za dvoboj, ki po njegovih besedah ne bo odmeval le pri nas, temveč tudi v ZDA, je torej kar nekaj. Z določenimi kandidati je prek svojega ameriškega promotorja Louja DiBelle že v stiku, več pa bo razkril, ko bo čas dovolj zrel za to. Zdaj si bo privoščil zasluženi enomesečni aktivni premor, med katerim si bo napolnil baterije za naporne poletne priprave, da bo jeseni znova nared za veliko bitko ...