Tiskane izdaje
Pariz - Potem ko je letošnja stoprva izvedba slovitega kolesarskega Toura hitro pometla z nekaterimi vročimi kandidati za vrh, denimo z Albertom Contadorjem, Markom Cavendishem, Chrisom Froomom, Andyjem Schleckom in Fabianom Cancellaro, je imel 29-letni Italijan Vincenzo Nibali, sicer član Astane (je torej moštveni kolega Janeza Brajkoviča in Boruta Božiča), dejansko prosto pot do končne zmage. S štirimi etapnimi zmagami - tremi na gorskih in eni na delno gorski progi - je nosil rumeno majico tako rekoč od štarta do cilja, z izjemo uvodne etape, ko jo je oblekel Nemec Marcel Kittel, in devete, ko jo je za kratko prevzel domači as Tony Gallopin. Siciljančeva zmaga je torej čista kot solza, njegova končna prednost pred prvim zasledovalcem pa druga največja v stoletni zgodovini »francoske pentlje«.
S tem se je Nibali pridružil posvečenim kolesarjem, ki so se veselili zmag na vseh treh največjih večdnevnih dirkah: na Vuelti je s tekmeci opravil leta 2010, na domačem Giru pa lani. Obenem je dvakrat zapored ugnal vse tudi na preizkušnji Tirreno-Adriatico, letos pa na njej ni lovil trojčka. Slovenskim ljubiteljem kolesarstva je znan tudi po skupni zmagi na dirki Po Sloveniji pred štirimi leti, ko je postal prvi Italijan, ki se je veselil končnega uspega na tej preizkušnji. S profesionalnim kolesarstvom se bavi že desetletje, sprva je branil barve Fasse Bortolo, se nato za šest sezon preselil k Liquigasu, od lani pa je del kazahstanske Astane.
»Morski pes iz Messine«, kot se je odličnega hribolazca prijel vzdevek, se je torej letos veselil zmage na Touru ob zelo razredčeni konkurenci v cilju. Športni direktor Astane Giuseppe Martinelli ima recept, kako utišati kritike, ki mu bodo še lep čas očitali, da mu je bila zmaga domala podarjena: »Definitivno bo moral zmagati še na enem Touru - s Froomom in Contadorjem v cilju.« Mimogrede, ko sta predlani ciljno črto »francoske pentlje« najhitreje prevozila Wiggins in Froome, je bil Nibali tretji. Z debelimi šestimi minutami zaostanka ...
