Tiskane izdaje
Tako kot uvodni konec tedna prinaša tudi drugi (in zadnji) na atletskem svetovnem prvenstvu nastop dveh največjih zvezdnikov tega športa, Usaina Bolta in Moja Faraha. Jamajčan bo tekel v štafeti 4 x 100 metrov in se poskušal od atletike vendarle posloviti z zlato kolajno, potem ko mu to na 100 metrov ni uspelo, domači adut pa je v lovu za dvojno krono.
Za Bolta bo sobotni štafetni nastop sploh zadnji v karieri, nekaj časa je prav tako veljalo, da bo na svetovnem prvenstvu zadnjič na stadionu tekel Farah. A si je premislil in še za nekaj dni podaljšal kariero na stezi, saj se bo na mitingih diamantne lige poslovil tudi še v Birminghamu in na finalu v Zürichu (24. t. m.). A seveda se tudi v Londonu te dni slavi njegova kariera, toliko bolj, ker se domači atleti na olimpijskem stadionu niso ravno proslavili. Prav Farahova zlata kolajna iz teka na 10.000 metrov je njihova edina, v Somaliji rojenega tekača bodo Otočani res pogrešali, ko se bo po Zürichu osredotočil zgolj na daljše teke.
Nepozabna zmaga v nepozabnem vzdušju
Moški tek na 10.000 metrov je bil prva končna odločitev tega prvenstva in vzdušje, ki ga je pripravilo več kot 55.000 gledalcev, je bilo zares nepozabno. Tako kot je bila nepozabna Farahova zmaga, s katero je nadaljeval svoj niz na velikem odru na dolgih progah. Odkar je na SP v Daeguju na 10.000 metrov osvojil srebrno kolajno, poraza ne pozna. Na uvodni dan prvenstva je tako postal prvi atlet, ki je v tekih na dolge proge osvojil deset zaporednih naslovov svetovnega ali olimpijskega prvaka, ob tem ima še pet evropskih lovorik. Med zvezde se je izstrelil prav na londonskem stadionu, na katerem je leta 2012 na olimpijskih igrah zmagal na 5000 in 10.000 metrov.
»Tu se je spremenilo moje življenje, tu sem si naredil ime. Če ne bi storil na tej stezi tega, kar sem, danes ne bi veljal nič. London je moje domače mesto, tu sem odrasel in tu sem spoznal ljubezen svojega življenja, Tanio, svojo ženo,« se spominja Britanec, ki se bo na istem prizorišču poskušal posloviti na enak način, od OI 2012 do SP 2017 pa se je prelevil v enega najbolj prepoznavnih atletov sveta, v enega od največjih zvezdnikov, takoj za Boltom, čeprav je med njima velik prepad, saj Jamajčanu pač nihče v atletiki ne seže niti do gležnjev.
Tretji zaporedni zlati dvojček?
A tudi Farah ima svojo vojsko privržencev. Njegovo proslavljanje zmag je prav tako kot pri Boltu postalo njegov zaščitni znak, če bo šlo vse po sreči, ga bo spet pokazal danes (sobota), ko bo še zadnjič na velikih tekmovanjih pretekel 5000 metrov. S tem bi postal prvi atlet s tremi zaporednimi zlatimi dvojčki 5000–10.000 metrov, njegov niz bi se ustavil pri 11 zmagah. Na daljši razdalji je imel tokrat kar nekaj težav, sploh zadnji krog je bil z vsem prerivanjem prava živčna vojna. Nič čudnega, da je Farah tekmo označil za eno najtežjih v karieri, v cilj je pritekel z nekaj odrgninami in urezninami, s tremi šivi so zdravniki oskrbeli njegovo levo nogo, večjo težavo predstavljajo težave s kolenom. A to njegovih načrtov ne spreminja, še vedno si obeta popoln sloves.
Od viteza do tujca
»Ne bo pa lahko. Videli smo, kaj se je zgodilo Boltu. Tako lepo bi bilo videti, če bi zmagal, prav veselil sem se tega, a nihče ti ničesar ne podari, ne glede na to, kdo si. Res bi bilo izjemno, če bi se poslovil še z enim zlatim dvojčkom, če bi lahko pisal zgodovino, a ničesar ni zagotovljenega, fantje so mi za petami, na vsak način me hočejo ujeti, lačni so zmage,« pravi Farah, ki največji izziv pričakuje od tekmecev iz Afrike, ki jo je sam zapustil pri osmih letih. »Na takšen način končati kariero v Londonu je res nekaj posebnega,« dodaja 34-letnik, ki ima zdaj stalno prebivališče v Portlandu, tako da se je letos že znašel sredi zmede zaradi Trumpove prepovedi vstopa državljanom sedmih muslimanskih držav, tudi Somalije. »Prvega januarja me je kraljica Elizabeta povišala v viteza, 27. januarja je predsednik Donald Trump iz mene naredil tujca,« je bil tedaj zgrožen nad potezami novega ameriškega predsednika. Sicer je tudi že vajen različnih pritiskov, predvsem zaradi tega, ker se je njegov trener Alberto Salazar večkrat znašel v vrtincu dopinških obtožb, preiskoval ga je tudi FBI. Je torej Farah čist, je bilo pogosto vprašanje, sumi so bili razumljivi. »Žalostno je, da se moram javiti v zvezi s to temo, ampak sem čist atlet, ki ni nikdar kršil pravil o jemanju prepovedanih substanc,« se je odzval nazadnje, ko se je njegov trener znašel v novih preiskavah.
Za zdaj so bila vsa namigovanja o dopingu nedokazana, tako da bo šel Farah s tem prvenstvom v zgodovino kot eden največjih atletov v zgodovini. Seveda pa njegova zbirka kolajn – za zdaj štiri zlate olimpijske, šest zlatih in ena srebrna s SP, pet zlatih in ena srebrna z EP – s finalom na 5000 metrov ne bo nujno zaokrožena. Britanec, ki si želi nekoč kot trener za telesno pripravo sodelovati z nogometnim klubom Arsenal, bi že prihodnje leto v Berlinu lahko odprl novo poglavje svoje kariere, denimo z naslovom evropskega prvaka v maratonu.
