Ko Nemčija zavrne športni spektakel …

Nemško prebivalstvo že dolgo velja za silno naklonjeno obiskovanju športnih prireditev. Domala je ni panoge, kjer gledalci ne bi polnili tribun, pogosto so pri različnih mednarodnih zvezah dejali, da bi najraje kar vedno prirejali prvenstvo na nemških tleh, na katerih se prepletata urejenost in spektakel. Toda zdaj so prav v Nemčiji na referendumu že drugič zapored zavrnili olimpijsko kandidaturo!

»Nič ne bo z novim mestnim predelom, niti z novim štadionom, niti z novim pokritim bazenom. Vse sanje lahko vržemo v koš za smeti,« so zapisali pred dnevi v hamburškem dnevniku Morgenpost, potem ko prebivalci drugega največjega nemškega mesta (za Berlinom ter pred Münchnom in Kölnom) niso prižgali zelene luči boju za prirejanje velike športne predstave v poletju 2024. Razplet je odmeval še bolj, saj je spomin uhajal tudi k dogodkom pred dvema letoma. Tedaj so na Bavarskem sestavili ambiciozen projekt zimskih iger, toda še preden so se lotili sklepnih nalog, so po lokalnem referendumu kandidaturo umaknili, saj je projekt dobil košarico prebivalcev Münchna in Garmisch-Partenkirchna.

Kaj se dogaja z Nemčijo? Tako so se v zadnjih dneh spraševali po vsem svetu ob spominu na imenitna tekmovanja s polnimi tribunami in brez zapletov v največji srednjeevropski državi. Tudi športniki iz številnih mest in krajev med Bavarsko in Severnim morjem so sanjali o spektaklu v svojem okolju, teniška zvezdnica Andrea Petković je še zadnji večer pred referendumom (pri tem niso imeli »volilnega molka«) v zelo gledani športni oddaji na nacionalni televiziji dejala, kako imenitno bi bilo, če bi imeli v Hamburgu olimpijske igre …

Toda potem ko je nekaj več kot pol upravičencev prišlo na »volišča«, je za športnike in funkcionarje projekta Hamburg 2024 sledilo razočaranje. Zamisel je ostala brez večinske podpore, Nemčija se je morala vnovič umakniti. Zgodba o Hamburgu je izpuhtela. Prizorišča na severu dežele pa pri Nemškem olimpijskem komiteju (DOSB) niso izbrali naključno. Lep del javnosti je sicer pričakoval podporo Berlinu, kandidaturi dveh največjih mest v državi sta si bili v marsičem podobni, a na koncu naj bi pomembna vloga pripadla nepozabnemu sprejemu nemških olimpijcev po prihodu iz Londona, poleti 2012, v hamburškem pristanišču. Naslednjo takšno veselico so prav tam načrtovali tudi za prihodnje leto po koncu iger v Braziliji, a zdaj je že jasno, da Hamburg zagotovo sprejema ne bo več pripravil.

In čeravno tudi to mesto ohranja ugled športu naklonjenega, tribune na ligaških tekmah v nogometu, rokometu in hokeju so redno polne, najbrž ni več naključje, da so v Nemčiji zavrnili že dve olimpijski kandidaturi zapored, ob tem so nekatere izgubili proti tekmecem iz drugih držav. Sredi Evrope najbolj spektakularno podobo zadnjega desetletja ohranja svetovno nogometno prvenstvo 2006, a še ta prav v zadnjih tednih bledi, potem ko prihaja na dan resnica o umazanih poslih pri pridobivanju omenjenega dogodka. Ko pa se to preplete še z zadnjimi aferami iz vrha FIFA in UEFA ter iz dneva v dan pogostejšimi dopinškimi zapleti, izgine tudi nemško navdušenje nad prirejanjem spektakla.

Obenem so si poznavalci hamburškega utripa pri pripravi te spodletele kandidature na jasnem: ob vseh teh težavah je najvišjo oviro postavil nejasen finančni načrt. Proračun kandidature 11,2 milijarde evrov je bil višji od tistih, ki v boju za prirejanje iger še vztrajajo – torej Budimpešte, Rima, Pariza in Los Angelesa – , denarno racionalne Nemce je ob vsej naklonjenosti do športa in velikih prireditev zmotila meglena razporeditev sredstev. Mesto je načrtovalo prispevek 1,2 milijarde €, 3,8 pa bi prinesli prihodki, vključno z deležem Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bi znašal 1,7 milijarde €. Kakorkoli, gre za skupno vsoto petih milijard, kako pa bi pridobili še preostalih 6,2 milijarde, je prebivalcem pristaniškega mesta z nemškega severa ostalo nejasno, zato so mnogi med njimi na lističu obkrožili »ne«.

Novi nemški neuspeh po prav tako spodletelem referendumu za ZOI 2022 ni naključen, v deželi sicer navidezno še vedno trdne ekonomske urejenosti nikakor nočejo storiti tveganih korakov. Nenazadnje državljane vsaj za zdaj bolj zanima reševanje begunske krize kot pa naklonjenost izjemno visokemu proračunu olimpijske kandidature. Ob vprašanju, ali je zdaj ogrožen tudi boj za prirejanje evropskega prvenstva v nogometu 2024, pri katerem naj bi bili Nemci udarni favoriti, pa med tistimi, ki iz tedna v teden do vrha polnijo štadione v domači bundesligi, ni strahu. Tu namreč ne gre le za eno mesto, temveč si bodo predstavo razdelili po vsej deželi, hkrati pa za to tekmovanje ne bo nobenega referenduma.