Tiskane izdaje
Kocijančiču je čestital tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Prvi dan zasedanja 46. generalne skupščine EOC so izvolili tudi druge organe za naslednja štiri leta. Podpredsednik je postal Danec Niels Nygaard, ki je dobil pet glasov več od protikandidata Nizozemca Andrea Bolhuisa.
Za generalnega sekretarja so izbrali Italijana Raffaeleja Pagnozzija, za blagajnika pa ciprskega bankirja Kikisa Lazaridesa; slednja sta bila že doslej na omenjenih funkcijah in sta bila tudi edina kandidata. Izmed 23 kandidatov so izvolili še preostale člane izvršnega odbora.
Šestinsedemdesetletni Kocijančič je 17. avgusta lani postal vršilec dolžnosti, ker se je moral dotedanji predsednik Patrick Hickey začasno umakniti s te funkcije, potem ko so ga v Rio de Janeiru med olimpijskimi igrami aretirale brazilske oblasti zaradi suma nezakonite preprodaje olimpijskih vstopnic. Primer še ni končan, Hickey pa je moral zapustiti že vse položaje v športu, tudi v Mednarodnem olimpijskem komiteju.
Kocijančič je ob izbruhu afere vodenje EOC prevzel kot najstarejši podpredsednik in našel vrsto odprtih težav, največja pa je bila izbira organizatorja naslednjih evropskih iger. Po izvedbi sploh prvih iger leta 2015 v Bakuju je EOC najprej dobili pobudo z Nizozemske, vendar pozneje tamkajšnja vlada tega ni podprla. Sledil je predlog iz Minska in na lanski generalni skupščini EOC so beloruskega organizatorja potrdili. Po Kocijančičevih besedah je bila najbolj pomembna odločitev v zadnjem obdobju.
Nekdanji prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja je že doslej opravljal številne funkcije v športu. Pravnik, politik in gospodarstvenik, rojen 20. oktobra 1941, je bil med člani iniciativnega odbora za ustanovitev OKS, ki so ga sestavljali še Ivo Daneu, Rajko Šugman, Janez Stele, Miroslav Cerar ter pokojna Evgen Bergant in Milan Jerman. Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije in od leta 1984 do 1988 Smučarske zveze Jugoslavije. Član predsedstva Mednarodne smučarske zveze (Fis) je od leta 1981, od leta 2010 je njen podpredsednik. V izvršni odbor EOC je bil izvoljen leta 2005, leta 2013 pa je postal podpredsednik evropskega olimpijskega gibanja.
Ta ima sedež v Rimu.» Pagnozzi je vrsto let uspešen generalni sekretar, ker je Italijan, pa je še bolj priročno, saj se moramo drugi pripeljati v italijansko prestolnico, kjer je lahko on prisoten ves čas. Lazarides je pa je ugleden bančnik in predsednik ene največjih ciprskih bank, natančen in pošten. Mislim, da bomo evropsko olimpijsko barko lahko tudi v prihodnje uspešno vodili, in to s politiko povezovanja in transparentno. Ne smemo pozabiti, da ima Evropa kot ena najmanjših celin 50 nacionalnih olimpijskih komitejev, nekateri so izjemno veliki, bogati in vplivni, na drugi strani pa so tudi taki, ki so med najrevnejšimi na svetu. In tu je zelo težko vzpostaviti ravnovesje,«" je pojasnil Kocijančič.
V EOC želijo pridobili tudi več lastnih sredstev; letos bodo imeli predvideno 10,7 milijona evrov prihodkov, naslednje leto pa 1,3 milijona manj, tudi zaradi tega, ker ne bodo pripravili večjega tekmovanja. Glavno tekmovanje pod okriljem EOC so evropske igre, druge bodo v Minsku leta 2019. Po Kocijančičevih besedah so v zadnjem obdobju letno iz proračuna razdelili 76 odstotkov sredstev nacionalnim komitejem.
Kar pa je v bistvu zanemarljiva številka v primerjavi s 6,5 milijarde dolarjev visokim letnim proračunom Moka. Obenem načrt EOC za povečanje sredstev lahko zelo ovira tudi uvedba novega evropskega prvenstva več športov, kar se bo zgodilo prihodnje leto. Prav danes je bil nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier potrjen za častnega pokrovitelja EP v atletiki med 7. in 12. avgustom prihodnje leto v Berlinu. Nekatera ostala EP bodo med 2. in 12. avgustom 2018 potekala v Glasgowu, kjer se bodo za odličja merili v vodnih športih (plavanje, skoki v vodo in sinhrono plavanje), kolesarstvu (posamična cestna dirka, tekme na velodromu, BMX in gorsko kolesarstvo), gimnastiki, veslanju in triatlonu, prvič pa bodo pripravili ekipno EP v golfu.
