Tiskane izdaje
Ljubljana – Prvi del sezone je bil za slovenske telovadce najslabši v zadnjih letih, saj so na EP šele drugič v tem tisočletju ostali brez kolajne, za nameček so v svetovnem pokalu dosegli »le« eno zmago, prav na zadnji tekmi v Ljubljani. A selektor Edi Kolar zatrjuje, da to še ni znak za preplah in da bo več povedal jesenski del.
Zavoljo zelo nenavadnega koledarja mednarodne zveze je večina telovadcev že opravila skoraj z vsem tekmami svetovnega pokala, saj jih je v koledarju zgolj šest, štiri so že bile, ena se prekriva s sredozemskimi igrami, ena pa je jeseni …
In v tem prvem delu so se Slovenci »le« štirikrat povzpeli na stopničke zmagovalnega odra, dvakrat doma, na EP pa zaostali za ciljem z le enim finalom.
»Gre za poolimpijsko sezono, za katero smo tekmovalcem precej spreminjali sestave. Ker so bili obremenjeni z učenjem novih prvin, so nekateri slabše pripravljeni in so posledično delali več napak. Nad rezultati nisem presenečen, v celotni gledano zelo uspešni niso bili, toda imamo cilj in vemo, kako priti do njega, povezan pa je z olimpijskimi igrami v Riu, na katerih želimo imeti čim več telovadcev. Zato ni po prvem delu sezone nobenih strahov, nobene panike,« zatrjuje Kolar ter ob tem tudi opozarja, da vseh telovadcev ne gre metati v isti koš, saj niso bili vsi pod pričakovano ravnijo. Za Rokom Klavoro je najboljši štart v sezono, Sašo Bertoncelj je bil nekje v povprečju (četudi bi bil lahko še veliko boljši), Alen Dimic prav veliko ni nastopal – na EP je zaostal za svojim ciljem, mnogobojskim finalom, v Ljubljani pa je bil na bradlji tretji –, najbolj pa je za pričakovanji zaostal Mitja Petkovšek.
A tudi pri njem še ni znaka za alarm, je prepričan Kolar, četudi je nekdanji svetovni in evropski prvak v zadnjih letih precej izgubil na stalnosti, pri 36 letih seveda ni več najmlajši. »Leta se poznajo vsem, je pa vendarle treba imeti v mislih, da je imel Mitja v pripravljalnem obdobju velike težave zaradi poškodbe dlani in pred tem zapestja. Da, za njim je neuspešen začetek sezone, na treh tekmah je naredil tri napake, vendar njegova težava ni v tem, da ne bi več tega zmogel, ampak da je zaradi poškodb in učenja nove prvine slabo telesno pripravljen. Jeseni bo gotovo veliko bolje,« meni Kolar, ki je tudi osebni Petkovškov trener. Skupaj sta si zastavila le še en dolgoročni cilj: Rio 2016, potem ko je Petkovšek v Sydneyju in Pekingu ostal brez kolajne, v Atenah in Londonu pa ni nastopil, ker se na igre ni uvrstil.
»Rio je cilj in zdaj bo vse podrejeno kvalifikacijskemu svetovnemu prvenstvu za OI. In za začetek je za izpolnitev tega cilja to sezono treba žrtvovati za učenje novih prvin. Računam, da bova do jeseni sestavila vajo z izhodiščno oceno 16,700 in potem bo imel Mitja na voljo dve leti, da jo utrjuje in da z njo vsakič doseže čim boljši rezultat. Zdaj je res pravi čas, da osvoji sestavo, s katero bo potem konkurenčen tudi največjim tekmecem,« Kolar dodatno pojasnjuje, zakaj je treba ohraniti mirnost, čeprav je Petkovšek na zadnjih treh EP dvakrat ostal brez kolajne (enkrat tudi brez finala) in čeprav bo naokrog skoraj leto dni, odkar je bil med najboljšo trojico na tekmi svetovnega pokala.
Za igre v Riu de Janeiru pa so se sicer pravila spet spremenila. Specialistom namreč na kvalifikacijskem SP ne bo več treba nastopiti na treh orodjih (kot je bilo to nazadnje), za uvrstitev na igre pa bo dovolj katera koli kolajna (za OI 2008 denimo le zlata). Hrvati bodo 15. t. m. v Liverpoolu predstavili tudi predlog, po katerem bi na OI potovali najboljši trije finalisti, ki še ne bi bili uvrščeni po drugih kriterijih, medtem ko so Slovenci na FIG poslali študijo o spremembah za nov cikel (OI 2020), za katerega si želijo, da bi za uvrstitev na OI štela vsa tekmovanja, ne več le zadnje SP pred igrami.
