Kolektivni napad na OKS

Ali bo vojna ali pa se bodo napadeni že prej umaknili in vdali! Tako bojevita misel mi je rojila po glavi, ko so kandidaturo ljubljanskega župana Zorana Jankovića za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije neuradno podprli najmočnejši kolektivni športi.

Naj vas športni ferplej, ki ga vsi ključni akterji še enega postranzicijskega spopada, v katerem je znano le to, da bo kontinuiteta starih sil zadržala primat ne glede na razplet, izpostavljajo kot glavno mantro, ne zavede. Če boste dobili vtis, da si kandidati prijateljsko izmenjujejo argumente za svoj izbor, se boste motili. V zakulisju je že vse pripravljeno za zadnji udarec, če bi se po kakšnem naključju uprli »majhni.« Če ti nastopijo skupaj, niso več tako majhni in nebogljeni, kot kažejo trenutna razmerja sil.

Nogometno-košarkarska naveza ni naključje. Zdi se, da obe zvezi združujejo obrisi klientelizma, pri čemer predsednika, odvetnika Aleksander Čeferin in Matej Erjavec, tega ne skrivata. Nazadnje sta na volitvah prepričljivo dobila mandat, da lahko sestavita vladi. Združena v boju za zmago in bistveno večji kos denarne pogače iz naslova javnih sredstev sta močna, s podporo drugih kolektivnih panog pa domala nepremagljiva sila.

Frontalni napad »kolektivcev« je bil bolj ali manj pričakovan. Da bodo napadli z županom, ki ga del športne javnosti časti po božje, pa je kljub znakom iz zakulisja malo manj pričakovana poteza. V preteklosti nogometne, košarkarske, pa tudi rokometne želje niso bile uslišane, prav tako se tem panogam ni posrečilo uravnotežiti razmerja sil v slovenskem športu – predvsem pri pravičnejši razporeditvi javnega denarja za šport. Zanimivo pa je, da se je za zdajšnjo formo, pisano na kožo individualnim panogam, najbolj zavzemal predsednik v odhajanju Janez Kocijančič.

Prevladuje mnenje, da bo Janković s svojimi »kot pitbulli zvestimi« sodelavci (če bo zmagal, bodo veseli stopili iz ozadja v ospredje) opravljal podobno vlogo, kot jo je Kocijančič. Toda v korist kolektivnih športov. Resnici na ljubo, bivši predsednik Rokometne zveze Slovenije in ženskega rokometnega kluba Krim je bržkone v nekatere zaljubljen do ušes, do drugih pa bržčas goji le preračunljivo pozitivna čustva.

Ključno je sicer, kaj lahko spremeni novi predsednik OKS. Za Jankovića velja, da je na lokalni ravni postavil spomenike, na katerih tekmujejo obubožani klubi z vrhunskimi ambicijami in neustreznimi izvajalci...

Napovedujem, da bo Andraž Vehovar še nabiral izkušnje za prihodnost po 50. letu starosti na čelu OKS, Bogdan Gabrovec, ki je iz nič ustvaril svetovno judoistično velesilo, pa je brez možnosti, čeprav se je voditeljskih veščin učil ob Kocijančiču. Seveda, tudi to bodo politične volitve. Z Jankovićem v glavni vlogi je nevtralnost in kobajagi združevalna moč športa dokončno šla v franže.