Tiskane izdaje
Ljubljana – Izjave iz tabora ACH Volleyja po enem najbolj bolečih porazov doslej v ligi prvakov, sredinem na gostovanju pri Vojvodini (0:3), ne potrebujejo dodatnega komentarja. Trener Bogdan Kotnik: »Padli smo pod svoj minimum.« Starosta Matija Pleško: »Ob takem pristopu je povsem vseeno, ali nas vodi Kotnik, Julio Velasco ali moja pokojna prababica.«
Le še en poraz je Ljubljančane v preteklosti skelel in peklil bolj kot tokratni: v sezoni 2013/14 je namreč tedanjo četo Luke Slabeta s 3:0 odpravila bolgarska Dupnica, ki je bila takrat avtsajder brez primere. Mrki in črna obdobja so sestavni del športa, a pri Ljubljančanih se zdi, da jih je bilo v zadnjem obdobju nekoliko preveč – in to ne zgolj v ligi prvakov. Ostaja pa dejstvo, da so Kotnikovi fantje uvodoma v Stožicah proti zvezdniški Modeni pustili precej boljši kot v Novem Sadu, gostovanja torej ostajajo zakleta, nazadnje so se zmaji na tujem veselili decembra leta 2012 ob zmagi nad Generalijem Unterhachingom (3:1).
Želja je bila premalo, borbenost mora biti pač izostrena do skrajnih meja, kadar mora nadomeščati kakovost. In v tej ljubljanski zasedbi jo žal mora, s čimer se strinja tudi Pleško: »Anemični smo, čustveno izpraznjeni. Na parketu se moramo stepsti za vsako žogo, pokazati željo in agresivnost, tudi verbalno, v zadnjih tekmah je nisem videl in to me skrbi. Krivda je na strani igralcev, tu trener ne more pomagati. V Novem Sadu smo razočarali, igra je bila slaba, preglavice s sprejemom so se prenašale še na druge prvine. Nismo pobrali tistega, po kar smo prišli, po takšni igri ni jasno, kako se bomo kosali s Poljaki v prihodnjem kolu.«
Da v moštvu nekaj ni tako, kot bi moralo biti, se je pokazalo že v domačem ligaškem tekmovanju in senzacionalnem porazu s Triglavom. Igra v zadnjem dvoboju DP z Mariborom (3:0) je obetala dosti več, kot so Ljubljančani pokazali na tekmi z Vojvodino, ki je bila realno premagljiva, a so ji slovenski šampioni sami dovolili, da se je razletela po parketu, na kar je pred začetkom opozarjal Pleško. Čigava je odgovornost za razprodajo ugleda, bo ocenilo vodstvo kluba, ki je – denimo – sredi minule sezone poseglo po trenerski rošadi niti ne toliko zavoljo pomanjkanja rezultatov, bolj zaradi, po njihovem, premehkega vodenja Tomija Šmuca, ki ga je zamenjal Kotnik. Ta se je zdel optimalna rešitev, saj je z zamejsko Posojilnico Dob delal čudeže.
V drugačnih okoliščinah bi morda športni direktor Aleš Jerala, tako kot lani, zdaj že usekal po mizi in zahteval drugačen pristop ali pa glave, a v fazi sanacije kluba ima tudi on nekoliko zvezane roke. Treba bo stakniti glave, analizirati poraz in se zakleti, da s takšnim pristopom ekipa ne bo več stopila na parket. »Verjetno bi na prvi dan priprav igrali bolje. Pokazali nismo ničesar, mnogo manj kot na treningih, videti je bilo, kot bi bili v krču, morda je bila želja po zmagi prevelika. Pod pritiskom nas enostavno zmanjka. Kako se s tem spopasti, ne vem, treba bo razmisliti in čimprej najti rešitve, je strnil vtise trener Kotnik, ki je srž problema zajel v izjavi za nacionalno televizijo: »Imam občutek, da proti boljšim ekipam ne igramo zato, ker se jih ustrašimo, proti slabšim pa zato, ker nismo motivirani. Torej ne igramo nikdar.«
Igra ni imela ne repa ne glavi, »sprejem ni bil na pričakovani ravni, v obrambi nas ni bilo, v bloku nam ni steklo,« je opozoril reprezentančni bloker Jan Kozamernik. Kotnik pa: »V zadnjem tednu veliko igralcev zaradi poškodb in bolezni ni treniralo, očitno se nam je to poznalo bolj, kot smo pričakovali. Poskusil sem z vsemi mogočimi menjavami, le podajalca Michala Kozlowskega nisem zamenjal, ker za dogajanje na parketu ni bil kriv.« Čez dva tedna v Stožicah gostuje favorizirani Gdansk.
