Le Francozi pred slovensko senzacijo

Sofija – Slovenski odbojkarji so presegli vsa, tudi najoptimističnejša, pričakovanja in se na EP v Bolgariji dokopali do zasluženega srebra. Po treh zaporednih sladkih skalpih svetovnih velesil na čelu z Italijo so sinoči naleteli na previsoko oviro, Francozi jim namreč niso oddali niti niza. Prerojeni izbranci Andree Gianija tekmovanje zapuščajo visoko dvignjenih glav, saj so pred njimi zgolj zmagovalci letošnje svetovne lige.

Po jutranjem treningu Klemen Čebulj sedmi sili ni želel zaupati finalne prognoze. Iz čistega vraževerja, češ da tega nikdar ne počne, zakaj bi torej kvaril tradicijo. Ni želel povedati niti, ali si tudi po finalnem strelskem boju s tekmečevim korektorjem Antoninom Rouzierjem obeta prvo mesto na lestvici najučinkovitejših igralcev turnirja. Pred finalom je vodil s 101 točko, Rouzier je zbral tri manj, vendar jih je ob tega zgolj v polfinalu zbral kar 30.

Jasno je bilo, kdo bo imel na svoji strani podporo s tribun: prvi slovenski navijači, ovenčani s trobojnicami, so začeli v dvorano kapljati že slabo uro pred začetkom dvoboja, naši fantje pa so lahko računali tudi na bodrenje privržencev domače vrste, ki so jo Francozi izločili dan poprej, pa tudi poljskih in celo peščice finskih. Vse se je nagibalo na stran čete Andree Gianija, nenazadnje tudi zmaga v zadnjem medsebojnem obračunu septembra na turnirju v Ludwigsburgu, ki pa ni bila povsem merodajna, saj je šlo vendarle za prijateljsko tekmo.

Uvodoma Slovencem ni šlo po načrtih. Ne glede na to, da so prej v paketu pospravili Nizozemce, Poljake in Italijane, je finale velikega tekmovanja vendarle priložnost, ki se ti ne ponudi vsak dan, Francozom se je doslej večkrat, letos denimo v svetovni ligi, kar so sprva znali unovčiti. Čeravno so imeli dan pred tem poznejši in daljši dvoboj, pa jim je očitno epski zasuk proti Bolgarom, ki so vodili že z 2:0, dal krila, da so začeli domala brez napak, odlično pritisnili z začetnim udarcem in tekmeca tudi prisilili, da si je privoščil precej več lastnih spodrsljajev kot ponavadi.

Naši fantje so v prvem delu nasprotniku podarili skoraj polovico točk, kar 11, medtem ko so imeli Francozi v statistiki vpisane zgolj štiri napake. Toda, kot se spodobi pod Gianijem, izgubljeni niz Slovencev ni zmedel, prav nasprotno: nabrusil jih je do skrajnosti, kar so zmagovalci svetovne lige na lastni koži hitro občutili, saj so po le nekaj minutah zaostajali že s 3:8. Razliko so na krilih razpoloženega Rouzierja sicer ublažili (14:15), prišli tudi do bežnega vodstva z 19:18, nato pa je k servisu stopil Mitja Gasparini, poskrbel za delni izid 3:0 (dve točki je prilepil kar sam) in spet nekoliko udobnejši naskok.

Pri slovenskem vodstvu s 24:21 ni nič dišalo po tem, da se bodo izbranci Laurenta Tillieja izvlekli, a grizli so do zadnjega, kar se jim je obrestovalo. V infarktni končnici niza, polni napak z začetnega udarca, so bili zbranejši, sklepno točko je pritisnil Rouzier. Pritisk se je obesil na rame naših fantov, ki so se na tem prvenstvu reševali že iz vsega (ne)mogočega, tokrat pa jim niti začetek tretjega niza ni šel na roke.

Nasprotnik je z lahkotno igro ušel z 10:5, a Slovenci so se s pregovorno nepopustljivostjo še enkrat vrnili v igro. Ob drugem tehničnem odmoru so bili le še dve točki zadaj, po odličnih začetnih udarcih podajalca Dejana Vinčiča, vsi trije so leteli na Earvina Ngapetha, pa so se celo prebili v vodstvo z 19:18.

Francoze je takrat nad gladino držal Rouzier s petimi zaporednimi točkami, po njegovi zaslugi je do štirih zaključnih žog prišla njegova zasedba, peto pa je vendarle izkoristil Earvin Ngapeth in »galskim petelinom« zagotovil sploh prvo zmago v tem tekmovanju. Seveda si Gianijeva posadka nima česa očitati, na parketu je pustila srce, vendar pa v finalu naletela na res razpoloženega tekmeca, ki je ravno, ko je bilo najbolj potrebno, odigral najboljšo partijo na prvenstvu.