Legendarni Debevec stavil na napačnega konja

Ljubljana – Kultni strelec Rajmond Debevec je po 32 letih prekinil izjemen niz, v katerem se je dokazoval na osmih zaporednih olimpijskih igrah. Lastnik treh kolajn iz Sydneyja (2000), Pekinga (2008) in Londona (2012) tega ne imenuje prelomnica kariere, saj o koncu športne poti ne razmišlja.

Ko ste prejeli pismo, da posebnega povabila v Rio ne bo, se vam je po glavi verjetno zapodila marsikatera misel?

Seveda. Ampak ni bila čustvena. Razum je tisti, ki predeluje podatek. Tudi tega, da sem bil pred mesecem pri okulistu, ker so se pojavili začetki sive mrene na desnem očesu, kar ni spodbudno, saj jo je treba, ko pride v določen stadij, operirati in vstaviti umetno lečo. Kdaj se bo to zgodilo, ne vem.

Je Svetovna strelska zveza (ISSF) pojasnila odločitev o zavrnitvi?

Zelo na široko so napisali, da je bilo veliko povpraševanja po posebnih povabilih iz številnih držav in da ga žal ne morejo zagotoviti.

Držijo se pravil, ki so naklonjena državam brez strelca na OI?

Drži, ampak obstajajo izjeme. Belgijec Lionel Cox, srebrni v Londonu, ki je prav tako ostal brez OI, je izbrskal podatek, da je Oman dobil dve posebni povabili. Sicer iz tripartitne komisije, ampak to je že v nasprotju s pravili.

Nekoč ste izrazili bojazen, da bo Mednarodni olimpijski komite strelstvo izločil iz olimpijske družine. Še vedno menite tako?

Obstaja agenda 2020, ki zahteva izenačitev ženskih in moških kvot. Na podlagi tega ISSF podaja čudne predloge, kako bi to izvedli. Vse to počne v tajnosti. MOK je predlagal celo laserske puške, a se je ISSF na srečo uprl, saj bi to bile že video igrice, kar ne spada na OI. ISSF razmišlja o ukinitvi treh disciplin, med njimi je tudi malokalibrska puška 60 leže, ki ima daleč največ tekmovalcev. Njihov argument je bil, da pri tej disciplini preveč odloča kakovost opreme. Ampak sami so jo pripeljali do tega, ko so leta 2013 uvedli ocenjevanje na decimalke. Med strelci je zaokrožila peticija, zbrali so 3000 podpisov. Ukiniti želijo še dvojni trap in disciplino malokalibrska pištola proste izbire. To je orožje, s katerim je streljal celo Pierre de Coubertin ...

Počnejo to za dvig promocije?

Morda sem prestar, da bi to razumel. Ker so delali v tajnosti, vedo, da to, kar počnejo, ne bo nikomur všeč in je verjetno v nasprotju s športnim duhom. Če bi se tega lotil jaz, bi odprl javno razpravo, zbral mnenja in predloge, zavedajoč se, da nisem najbolj pameten.

Bi bili v Riu najstarejši strelec?

Ne. V disciplini 60 leže je Avstralec Warren Potent eno leto starejši od mene. Verjetno bi se našel še kdo starejši med strelci s pištolo.

Kako se je od leta 1984 spreminjalo vaše dojemanje OI?

Najprej je bilo pomembno sodelovati. Uvrstitev v olimpijsko ekipo leta 1984 se mi je zdela imenitna. Potem pa so ambicije rastle. Leta 1988 sem bil v širšem krogu favoritov. Selektor se je odločil, da bom streljal samo z zračno puško in bil sem precej slab. Leta 1992 sem postal vroči favorit, a sem podlegel pritisku. To so bile prve OI za samostojno Slovenijo, nosil sem zastavo, minister za informiranje mi je tedaj razkril, da je dogovorjen prihod predsednika, ko bom osvojil kolajno. Osvojiti kolajno je bila zgolj formalnost. Vendar je precej dolgo trajalo, da sem te želje uresničil. Ko sem se že skoraj predal, mi je le uspelo. Odtlej je bilo malo lažje.

Puške, ki so vam jo ukradli pred OI v Londonu, niste nikoli našli?

Ne. Pred dnevi je nekdo z neznane številke poklical ženo, da ima podatke in hotel mojo številko. Morda je v časopisu prebral o sojenju, ki poteka in se mu je zazdelo, da lahko iztrži še kaj denarja.

Koliko je strelec čustveno povezan s svojim orožjem?

Če bi mi ukradli puško iz Sydneyja, bi bilo morda drugače. Bil je šok, ampak sem razumsko ukrepal, s pomočjo prijateljev po Evropi sem sestavil rezervno puško. Vsi so mi šli na roko, našli so dele, ki se niso več proizvajali, hitro sem jo preizkusil in dobil nove naboje. Ni pa bila tako dobra kot prejšnja.

Koliko pušk ste zamenjali v karieri?

Ko najdem takšno, s katero dobro streljam, jo uporabljam, dokler ne dobim boljše. Letos se mi izteka pogodba s Feinwerkbau. Očitno sem storil napako, ko sem jo podaljšal po OI v Londonu. Ocenil sem, da bo konkurenčna. Presedlal bom na švicarsko, novo na trgu, iz butične proizvodnje.

Kako se motivirate po vseh teh dolgih letih v vrhunskem športu?

Strelstvo je način življenja, strast, težko je te občutke opisati z besedami. Je tudi pripadnost.

Ker vas ne bo na OI, boste prvič po 30 letih imeli več prostega časa, kajne?

Res je, dva meseca. Ene počitnice sem že vplačal, z ženo greva v Bilbao. V tekmovalni ritem se vračam jeseni na DP, ko bom preizkusil novo puško. Bolj v tajnosti, ker imam pogodbo z zdajšnjim proizvajalcem do konca leta. Tudi on bo vesel, ko se me bo končno znebil, saj me tako ne mara. Vsaj 15 let niso naredili nobene malokalibrske puške, ničesar razvijali, zaspali so. Stavil sem na napačnega konja. Odkar se je v zadnjih štirih letih zamenjal menedžment, sem zanje nek nebodigatreba.

Kakšni so vaši novi cilji?

Zaenkrat si jih še ne postavljam. Če ukinejo 60 leže, sem na pol v šali na pol zares svojim kolegom dejal, da bom vse moči usmeril v to, da bom našel sebi podobno misleče ljudi, organiziral vzporedni svetovni pokal v tej disciplini in poskrbel za bogate nagrade.

Vas mladi kdaj vprašajo za nasvet?

Ko sem med potjo iz Plzna sedel za volan, so se fantje zleknili in dali slušalke v ušesa. Zbodel sem jih, češ, kaj je zdaj to, a se kaj pogovarjajo o strelstvu. Moral sem vleči iz njih, saj se očitno niso vajeni pogovarjati o občutkih. Zanimivo smo razpravljali. Sem pa pozneje dojel, da mene ni nihče nič vprašal. Današnjo mladino precej vodijo gedžeti, interaktivni svet.

Je morda na obzorju novi Rajmond Debevec?

Imel sem srečo, da sem delal z Lojzetom Mikoličem, ki mi je znal pomagati in uporabiti moj značaj. Imam pa slab občutek, da je pri nas premalo trenerskega znanja, izobraževanje ni šlo v korak s časom. Selektorka Andreja Vlah poskuša to spremeniti, obeta se nam obisk srbskega strokovnjaka, ki je izjemen v prepoznavanju talenta, tekmovalcu zna pomagati. Trenerji se bodo lahko zraven učili. Ni dovolj, da znaš samo dobro streljati, znanje moraš znati tudi prenašati. Jaz tega nimam. Če me kdo kaj vpraša, z veseljem pomagam. Sam od sebe pa tega ne počnem. Veliko raje streljam kot učim druge.