Letvico je vedno mogoče dvigniti višje

Spust na divjih vodah: po evropskem prvenstvu Nejc Žnidarčič meri na zlato tudi v svetovnem pokalu in na SP.

Objavljeno
08. junij 2015 19.58
Nejc Žnidarčič,kajakaš v spustu,Ljubljana Slovenija 15.06.2013
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport

Ljubljana – Bogata bera z EP v spustu na divjih vodah, na katerem so Slovenci posegli po šestih kolajnah, med največjimi imeni tega športa pa se je utrdil kajakaš Nejc Žnidarčič, so cilji pred nadaljevanjem pričakovano visoki. Solkanec, ki se je ovenčal z odličjem v vseh štirih možnih nastopih, zdaj meri še na skupno zmago v svetovnem pokalu in naslov svetovnega prvaka v šprintu.

»Vedno je možno iti višje,« odgovarja zgovorni Primorec, ki je v svoji več kot 15-letni karieri v spustu osvojil 12 kolajn na svetovnih prvenstvih, osem na evropskih ter 25 na tekmah svetovnega pokala. Letos je postal prvi kajakaš, ki je pobral odličja v prav vseh tekmah sporeda EP, dvakrat so po njegovi zaslugi odigrali Zdravljico. »Takšen razplet je tudi mene presenetil, a med tekmeci nihče ni nastopa opravil brez napak, tako da se je zame izšlo idealno. Štiri kolajne v štirih nastopih – kaj bi si več sploh lahko želel! Letos smo imeli tudi odlično zasedbo za moštveno tekmo, v klasičnem spustu je bil Maks Frančiškan, ki je prišel z mirnih voda, velika okrepitev,« pravi Žnidarčič, ki pri 31 letih prav nič ne čuti, da bi za enakovredno kosanje s tekmeci porabil dvakrat več energije ali moči. Nasprotno, prepričan je, da mu telo dovoljuje celo še kar nekaj napredka, kar potrjujejo tudi testiranja, ki jih je opravil pred sezono.

»Volje mi ne manjka, a tudi moči ne. Rezultati kažejo, da še kar napredujem, ponekod so testi veliko boljši kot pred leti, deloma pa sem korak naprej naredil tudi zaradi spremembe treninga. Morda je bil prav to ključ do odličja v klasičnem spustu,« razmišlja Solkanec, desetinvečminutni nastopi mu namreč niso pisani na kožo, je pravi specialist za šprint. A bera v Banjaluki mu je dala zagon, ponovitev skupne zmage v svetovnem pokalu se mu zdi realna, med drugim tudi zato, ker bo eno od prizorišč reka Soča. Če bi to nadgradil z zlatom na šprinterskem SP, pa bi v tej sezoni dosegel prav vse, kar je možno v tem športu. »Zakaj pa ne? Čutim, da sem tega sposoben, proga za SP pa mi je tudi pisana na kožo,« si je nov izziv takoj postavil Žnidarčič, deloma ga pri tem vodi tudi to, da je na zadnjih dveh SP končal kot drugi, rad bi vnovič potrdil, da je najboljši šprinter na svetu.


Jutri se zato že odpravlja na Dunaj, ki bo gostil letošnje SP v umetnem kanalu na robu mesta, kjer so se lani za evropska odličja potegovali tudi slalomisti. Ker je cena enournega treninga razmeroma visoka, zanj je treba odšteti 600 evrov, bo jutri dopoldne in popoldne izkoristil le po podrugo uro veslanja, nadaljeval pa doma, saj bo že konec tedna v Celju tekma za evropski pokal, ki mu je denimo pred tedni v Nemčiji prinesla prepričljivo zmago. »Ker bodo Štajerci pripravili nočno tekmo in so zagotovili tudi nagrade, so prihod napovedali številni močni tekmovalci. V takšnem ritmu za treninge niti ni pravega časa, ampak saj sem že prej vedel, da bo od sredine pomladi v ospredju tekmovalni ritem. Na to sem se pripravil, za tem bo še svetovni pokal na Soči in nato SP. Dunajsko progo dobro poznam, zato tudi imam visoka pričakovanja. Lani je bila tam tekma za svetovni pokal, na kateri sem zmagal z veliko prednostjo, je tehnična in kratka, ravno pravšnja zame. Ker sem bil v zadnjih šestih letih v šprintu najslabši drugi, je cilj povsem realen,« je povedal zgovorni Solkanec.