Ljubljanski odbojkarji nadigrani kot v tej sezoni še ne

ACH Volley ostal brez možnosti za napredovanje v izločilne boje lige prvakov, stranska vrata v pokal CEV še odprta.

Objavljeno
22. januar 2015 00.08
ACH Volley vs Asseco Resovia RZESZOW. Na sliki Mochalski Eric. Ljubljana, 19. 11. 2014
J. P., šport
J. P., šport
Rzeszow – Da se v spečega leva ne splača drezati, so sinoči na lastni koži občutili odbojkarji ACH Volleyja. Resda predzadnji tekmec v rednem delu lige prvakov Rzeszow nazadnje ni bil uspešen niti v DP niti med evropsko elito, kar pa je bil očitno le dodaten razlog, da je pred domačimi navijači zavihal rokave in si zagotovil izločilne boje.

Ljubljančani so bili nadigrani kot v tej sezoni še ne. Prav v nobenem nizu niso bili niti blizu presenečenju, gostitelji pa so trikrat pobegnili tako bliskovito, da jim četa Tomija Šmuca enostavno ni mogla slediti. Slovenski šampion v svojih vrstah ni imel razpoloženega moža, še najbližje pozitivni oceni je bil ameriški korektor Eric Mochalski z več kot polovično uspešnim napadom, a je Šmuc še njega predčasno potegnil s parketa in s tem nakazal, da je obupal tudi sam.

Da bo veliko, bržkone celo največ, odvisno od dnevne forme avstralskega sprejemalca Nathana Robertsa, ki še ni povsem saniral nedavne poškodbe, je bilo jasno že pred tekmo. Minuli vikend je v polfinalu slovenskega pokala proti Panviti pogorel na celi črti in pustil svojo statistiko prazno, dan pozneje je bil v finalu s Salonitom neustavljiv ob skoraj tričetrtinskem napadalnem izkoristku. Sinoči ga vnovič ni bilo nikjer. Da bi Šmuc voz potegnil iz blata, je poskusil z vsemi možmi, ki jih je imel na voljo, medtem ko ni njegov pet let starejši kolega na klopi Rzeszowa Andrzej Kowal menjal niti enkrat. Najšibkejši člen v njegovi zasedbi je bil nemški reprezentančni korektor Jochen Schöps, ki so ga Ljubljančani preučili in pustili na zgolj treh točkah ob klavrni 14-odstotni napadalni uspešnosti. A kaj, ko je z vseh ostalih položajev grmelo proti polovici ACH Volleyja.

Domači organizator igre Fabian Drzyzga je opravil veliko delo. Podajal je skrajno nepredvidljivo, Rzeszow je bil nevaren tako s prvega tempa kot z druge linije (predvsem Marko Ivović) in s »kril«. Uspešen sprejem je Drzyzgi dovoljeval, da je v veliki meri razigraval tudi oba srednja blokerja, ki sta skupaj uspešno zaključila kar 17 penalov (!), ki so v odbojki najlažja pot do osvojenih točk. Dejstvo, da je bil najboljši strelec tekme ravno bloker Russell Holmes, ne potrebuje komentarja.

Včasih statistika laže, sinoči ni. Gostitelji so bili za korak spredaj prav v vseh prvinah igre, čemur pritrjuje razmerje v asih (kar 10:1), blokih (8:5), sprejemu (60 %:47 %), neizsiljenih lastnih napakah (19:23) in predvsem napadalnem učinku (kar 57 %:30 %). Poraz je Ljubljančanom zaprl vrata za morebitno napredovanje v izločilne boje lige prvakov, praznih rok bodo ostali že drugič zapored, ostajajo pa še v igri vsaj za nadaljevanje v pokalu CEV, a bo za to potrebna tivolska zmaga nad Berlinom.

Trener in kapetan sta bila po grdem porazu realna in iskrena. »Rzeszow se je pokazal kot vrhunska ekipa, po eni strani me veseli, da se je tekme lotil smrtno resno. Takšnih dvobojev ni prijetno voditi, a si je treba priznati, da smo igrali proti eni najboljših zasedb na svetu,« je strnil Šmuc, kapetan Andrej Flajs mu je prikimal: »Kar nekaj stvari je šlo narobe. Žal nismo bili na podobni ravni kot v prejšnjih obračunih, tekmec je bil predober pri servisu, odlično se je branil, mi pa smo njegovim napadalcem in blokerjem olajšali delo v napadu.«