Madžar, čigar babica je Slovenka, drugič zapored na Olimpu

Ljubljana – Štiri kolajne je slovenska olimpijska reprezentanca osvojila v Riu de Janeiru. Košček zlata pa bi lahko za svojo zbirko uspehov odščipnila še madžarskemu sabljaču Aronu Szilagyiju. Tekmovalec s sabljo, ki je prvič osvojil Olimp pred štirimi leti v Londonu, uspeh pa ponovil še letos v Braziliji, ima namreč slovenske korenine.

S Slovenijo Arona povezuje babica Magda, očetova mama, ki je svoj dom zapustila pred 2. svetovno vojno; tedaj je bila še deklica. Ker se je bližala vojna, sta se namreč njena starša – mama Slovenka in oče Madžar, ki je trgoval v Celju – z družino v želji po boljši prihodnosti preselila na Madžarsko in si dom ustvarila v Kaposvarju, mestu, ki je približno 100 km oddaljeno od slovenske meje. Tam je Magda odraščala in si pozneje ustvarila svoje družinsko gnezdo.

»Še vedno se trudi s slovenščino, pošiljam ji tudi revije, z branjem obnavlja jezik,« nam je zaupala Marjeta Zavadlav, ki si dopisuje z babico olimpijskega zmagovalca. Magda Szilagyi je namreč sestrična Marjetinega pokojnega moža oziroma očeta nekdanje alpske smučarke Anje Zavadlav.

Babica, ki zdaj šteje 88 let, zvesto spremlja sabljaške borbe svojega vnuka. »Ko se je Aron v Londonu 2012 ovenčal z olimpijskim zlatom, mi je poslala izrezke iz časopisov. Zdaj, ko je slavil še v Riu, sva se slišali po telefonu in iz srca sem ji čestitala,« je še razkrila Zavadlavova in dodala, da so bili pri Szilagyijevih vso noč pokonci in priklenjeni pred televizijskim sprejemnikom ter živčno spremljali Aronov nastop na južni polobli.

Ta 26-letni as, ki prebiva v Budimpešti, je začel sabljati s sedmimi leti. Tedaj je nad njim bdel trener György Gerevich, sin legendarnega sabljača, sedemkratnega olimpijskega zmagovalca Aladarja Gerevicha. Na svoji poti je Szilagyi, ki velja za prijetnega, lepo vzgojenega in skromnega mladeniča, spretno krmaril med športom in študijem mednarodnih odnosov, s sabljo je osvojil pet kolajn na svetovnih prvenstvih in dve na evropskih. Olimpijske igre v Riu so njegove tretje v karieri, posebno pa se mu bodo vtisnile v spomin tudi zaradi slovesnega odprtja, na katerem je nosil madžarsko zastavo.

Priprave za Rio so bile najzahtevnejše v karieri, saj se je na južno poloblo odpravljal kot branilec lovorike. V zadnjem letu in pol je zavoljo novega cilja prepotoval svet, se udeleževal tekmovanj in zoperstavil vsem svojim tekmecem, s katerimi se je udaril v Riu.

»Bil sem na Japonskem, v Koreji, na Kitajskem, dva tedna sem treniral z nemškimi sabljači in tako dodobra spoznal tekmece. Skušal sem razbrati njihovo tehniko in strategije napada. Svojih skrivnosti mi seveda niso razkrili, vendar sem se kljub temu veliko naučil. Koliko so oni prebrali mene? Toliko, kolikor sem jim dovolil. Svet sabljanja ni dovolj velik, da bi lahko v njem nekaj skrivali dolgo časa. Vsekakor je bolje predvideti določene stvari kot pa se soočiti z nepričakovanimi izzivi sredi tekmovanja,« se je za madžarski spletni medij index.hu priprav za OI spominjal Szilagyi, drugouvrščeni na svetovni lestvici ter tretji sabljač po Jenu Fuchsu (1908, 1912) in Rudolfu Karpatiju (1956, 1960), ki je osvojil zlato olimpijsko kolajno na dveh zaporednih igrah.