Markovca so poleti nagradili s šolanjem ob Čopu in Špiku

Ljubljana – Slovensko veslanje se je letos znašlo pred prelomno točko, ko išče odgovore, kaj bo po upokojitvi Iztoka Čopa, kako se bo na samostojni poti znašel Luka Špik, kako rešitvi praznino za njima in obdržati visok položaj v mednarodni eliti. Jernej Markovc, 18-letni član VK Bled, mladinski podprvak na EP in SP, se je zato »pojavil« v domala idealnem času.

Ni vzniknil čez noč, je pa z letošnjo eksplozijo rezultatov opozoril na svoj talent do te mere, da mu je celo izjemno zahtevni članski selektor Miloš Janša, skozi čigar roke so šli rodovi najboljših blejskih veslačev, že letos ponudil priložnost za dokazovanje v olimpijskih kvalifikacijah v Luzernu. In ga po naslovu mladinskega evropskega podprvaka nato čez poletje priključil pripravam Iztoka Čopa in Luke Špika, da bi v zadnjem letu sodelovanja zlate slovenske naveze počrpal čim več znanja in izkušenj od 15 let starejšega Špika in 22 let starejšega Čopa. Slednji je, mimogrede, vrstnik njegovega očeta Primoža, nekdanjega blejskega veslača, ki je po 4., 6. in 7. mestu na mladinskih svetovnih prvenstev kariero zaključil tik pred prehodom med člane.

Vsaj za sina se tega ni bati. Markovc po rezultatih tako izstopa, da sodi med peščico Slovencev z odličji z MSP, njegova eksplozija rezultatov pa se je po lanskem zlatu v dvojnem dvojcu z Janom Kandučem zgodila ob letošnji zavestni odločitvi, da se osredotoči zgolj na veslanje v skifu. »Po lanskem DP sva s trenerjem Robertom Kraševcem potegnila črto, po sezoni je bilo jasno, kakšno je stanje v reprezentanci in tudi na simulatorjih se je videlo, da sem razred boljši od drugih. Zato smo se odločili, da ne bomo poskušali drugih kombinacij, marveč se povsem osredotočim na enojca,« pravi Markovc, sicer odličen dijak jeseniške gimnazije in športnik izjemnega spomina, ki je med pogovorom brez premisleka opisal nastope na vseh regatah, na katerih je štartal od svojega enajstega leta.

Letos je bil v enojcu tretji na pomladni tekmi v Zagrebu, pozneje za pet sekund na prvomajski regati na Bledu zaostal le za Čopom, v Münchnu je bil v močni evropski konkurenci drugi za Čehom Michalom Plocekom, ki ga je edini premagal tako na MEP kot na MSP. »Olimpijske kvalifikacije sem si prislužil potem, ko sem dobil interno tekmo v reprezentanci. V Luzernu sem bil sicer brez realnih možnosti, a pomembno je, da sem nabiral izkušnje, da sem se učil tekmovati na najvišji ravni, da sem občutil, kako se je gnati za najboljšimi. Po tistem me je pač čakalo MEP na Bledu,« pravi Markovc, zelo motoričen športnik, ki se je kot otrok ukvarjal tudi s karatejem in nogometom in pri katerem bo zdaj predvsem pomembno, kako dobro bodo skupaj s stroko izpeljali prehod med mlajše člane in člane, da tudi njega – kot nekaj predhodnikov – ne bi ustavile poškodbe.

Za konec te sezone, ki je bila zanj izjemno zahtevna in katere davek je čutil v finalu MSP, ga sicer čaka še nastop na članskem EP v Vareseju, kjer bo sedel v posadko dvojnega četverca. Prvič ga bodo preizkusili v petek. »Vem, da me zdaj čaka vstop v svet starejših in bržkone zato tudi šok. Morda na prvi tekmi ne bom prišel niti v polfinale, a vem, da moram ostati miren. Pomladi, ko sem na Bledu v finalu zaostal za Čehom, se nisem živciral. Kdo drug bi se na mojem mestu požrl, ker bi izgubil na domači progi, meni pa je jasno, da je bil Čeh pač tisti trenutek oziroma letos boljši. To mi je le dalo motivacijo. Hvala bogu, če mi bo uspelo zgraditi kariero, ta šport obožujem in v njem nisem, ker bi v njem poskušal zaslužiti denar. Za kaj takšnega sem tudi v napačni državi. Mene zanima premikanje dosežka, veslanje, rezultat,« je še mladostno iskren Markovc, vesel, da ima zdaj vsaj vozniški izpit in je pot na trening iz Doslovč pri Žirovnici na Bled za celotno družino manjši logistični zalogaj.