Tiskane izdaje
Markovičeva je šele druga Slovenka, ki je zmagala na tem mastru z najdaljšo tradicijo. Leta 2001 je bila najboljša zdaj že zdavnaj tekmovalno upokojena Martina Čufar. Na mastru v Arcu, ki ga označujejo tudi za športno-plezalni ekvivalent teniškega Wimbledona, se merijo le najboljši tekmovalci in tekmovalke s svetovne jakostne lestvice.
»Za mano je res neverjeten konec tedna. Po dveh tednih tekmovanj naokoli po Evropi sem se odpravila naravnost v Arco. Prvo lepo presenečenje je bila že nominacija za plezalnega 'oskarja'. Bila sem ena izmed treh izbrank nominirana za najbolj prestižno nagrado, ki jo lahko prejmeš na področju športnega plezanja v tekmovalni sferi. Že v petek zvečer, ko mi je bila nagrada podeljena, sem bila prav lepo presenečena. Z nagrado sem dobila potrditev in kompliment za vse rezultate v prejšnjih letih. Včerajšnji master pa je bil nato le še pika na i,« je bila z razpletom zadovoljna 25-letna Markovičeva.
Uspeh je na tretjem mestu dopolnil Domen Škofic, ki se je na master uvrstil skozi kvalifikacije.
»Še zdaj ne dojemam najbolje, kakšen dosežek je uspel Mini. To zmago sem čakal deset let, vse od takrat, ko sem bil leta 2003 v Arcu prvič kot trener, takrat z Majo Vidmar. Maji se doslej ni izšlo, bila je večkrat zelo blizu, skupaj z Mino sta bili vedno pripravljeni za zmago, vendar pa je bilo na koncu vedno nekaj malega narobe. Sem presrečen, ker smo dosegli še en mejnik, tudi v moji trenerski karieri gre za še eno pikico, ki je doslej manjkala. Rockmaster dejansko marsikomu pomeni še vedno največ, ker gre za največji master z najdaljšo tradicijo, letos je že 27. po vrsti. Meni osebno je to še vedno ena največjih tekem, skorajda enakovredna s svetovnim prvenstvom, ker so sem vedno povabljeni le najboljši,« pa je bil velikega uspeha vesel trener Markovičeve Roman Krajnik.
