Tiskane izdaje
Praznovanje obletnice se je začelo s pregledom slovenskih olimpijskih nastopov v Londonu, kjer je judoistka Urška Žolnir osvojila zlato medaljo, atlet Primož Kozmus je bil srebrn, bron pa so osvojili strelec Rajmond Debevec ter veslača Luka Špik in Iztok Čop; slednji je s tem uspehom sklenil svojo bogato športno pot.
Ob tej priložnosti so podelil tudi priznanja; nagrado Mednarodnega olimpijskega komiteja (Moka) za športni trajnostni razvoj je dobil odbojkarski klub ACH Volley; častne listine OKS so dobili Čop, najuspešnejši slovenski olimpijec po osamosvojitvi, Rajko Šugman, profesor na Fakulteti za šport in športni delavec ter od leta 1955 član vodstev slovenskih društev in zvez, zdravnika Vinko Pavlovčič in Rudi Čajevec, ki sta s svojim delom pomagala številnim generacijam slovenskih športnikov, ter SKB banka, generalni sponzor olimpijskih reprezentanc od leta 1993. Plaketi OKS sta dobila Judo zveza Slovenije in novinar STA Jože Zidar.
Minister Turk pohvalil olimpijce in paraolimpijce
»Po številu osvojenih medalj smo bili na OI v Londonu in tudi na paraolimpijskih igrah zelo visoko. Nekateri športi so dobesedno državotvorni, so nacionalni. Ko športnice in športniki dosegajo uspehe smo ponosni nanje, ko navijamo zanje, smo eno. Kljub finančno zahtevnim časom želimo z javnimi in privatnimi sredstvi zagotoviti nemotene nastope, prav tako pa si želimo, da politike ne bi bilo v šport. To je prostočasna aktivnost, ki tudi po koncu športne poti lahko nudi marsikaj,« je v uvodnem nagovoru dejal Žiga Turk, minister, pristojen za šport, piše STA.
»To je sicer rojstni dan OKS, vendar želimo proslaviti slovenski olimpizem, tudi z dnevom odprtih vrat, ki med drugim omogoča vpogled v delovanje klubov in društev. Poudarjene so tudi vrednote fair playja, spoštovanja nasprotnikov, pa tudi negotovosti športnih tekmovanj. V mednarodnem in slovenskem merilu imamo številne probleme tako z dopingom, ki smo se ga zelo dobro lotili, pa tudi z ilegalnimi stavami in nameščanjem športnih izidov. Tudi slovenski športniki so osumljeni pri takih zadevah. To zahteva podrobno analizo in učinkovito ukrepanje. Tretja negativna plat pa je nasilje v športu, od rasizma do vandalizma in tudi slovenski navijači pri tem niso nedolžni,« je pojasnil Janez Kocijančič, predsednik OKS.
Dvig DDV bo vplival tudi na slovenski šport
Ob tem je dodal, da v času krize ni dobro še krčiti že tako šibke ekonomske temelje slovenskega športa: »Če bo v obveljal dvig davka na dodano vrednost tudi pri plačevanju za športne objekte in dejavnosti, potem bo slovenski šport dobil od države manj, kot bi ga dajal. Menim tudi, da bo izkupiček manjši, ker bo tudi uporaba objektov zaradi podražitve manjša. Zmanjšanje prispevka za Radiotelevizijo Slovenijo pomeni zmanjšanje športnih programov za 50 odstotkov, predvsem tistih, ki se dogajajo v Sloveniji. S tem se bo zmanjšala tudi tržna vrednost nekaterih športov. Zato menim, da bi bilo potrebno tovrstne ukrepe preučiti in spremeniti. Nedavno smo imeli volitve v organe upravljanje Fundacije za šport, ki ga je izpeljal strokovni svet za šport slovenske vlade, kar je edinstven primer v Evropi. Prepričan pa sem, da so v našem športu izjemni razvojni potencialni in pozitivna naravnanost, ki jo kažejo športniki, bo pomagala pri iskanju rešitev za težave.«
Slovensko olimpijsko listino sta 15. oktobra 1991 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma poleg slovenskih športnih zvez olimpijskih panog in tistih, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite (Mok), podpisala tudi nosilca zlatih olimpijskih odličij Leon Štukelj in Miro Cerar. Ustanovna skupščina OKS je bila 17. decembra 1991. Mok je OKS začasno priznal že 17. januarja 1992 in s tem omogočil prvi samostojni nastop slovenskih športnikov na zimskih OI leta 1992. OKS je bil polnopravno vključen v olimpijsko družino 5. februarja 1992.
