Sum o dopingu tudi v slovenskem bazenu

Doping v slovenskem plavanju: namigovanja kažejo na eno od kandidatk za nastop na OI 2016.

S. U.
čet, 24.03.2016, 19:59; spremenjen: 22:53

Ljubljana – Prav v dneh, ko vodilni slovenski plavalci namenjajo pozornost višinskim pripravam na tujem v pričakovanju majskega evropskega prvenstva in avgustovskih olimpijskih iger, je njihove vrste dodobra pretresla informacija o dopingirani državni reprezentantki, bojda celo resni kandidatki za nastop na omenjenem globalnem tekmovanju sredi poletja.

Niti iz vrst Plavalne zveze Slovenije, niti olimpijskega komiteja, niti protidopinške komisije niso še ničesar komentirali, povrhu je tudi plavalni selektor Miha Potočnik skupaj s skupino reprezentantov iz radovljiškega in mariborskega kluba že na pripravah v Flagstaffu (ZDA). Drugi močan del slovenske izbrane vrste z našim najvidnejšim plavalcem Damirjem Dugonjićev pa se ravno odpravlja k višinskim pripravam v Južni Afriki.

Kakorkoli, govorice se ob slovenskih bazenih širijo kot skupine jurčkov na Pokljuki ali Mežakli po najbolj deževnem obdobju. A če gre za dejansko katero od reprezentantko z olimpijsko normo, potem prav velike izbire ni. Lani sta si namreč med člani(cami) slovenske selekcije vizum za Rio de Janeiro priplavala le Damir Dugonjić in Anja Klinar, sledila jima je nato letos Kranjčanka Tanja Šmid, zelo blizu poti na plavalni spektakel v Braziliji, ki bo zaradi interesov ameriškega trga in TV v poznih večernih urah, sta denimo Tjaša Oder, po vrnitvi iz ZDA v domačem bazenu na Ravnah spet zelo zagnana in uspešna, in Tjaša Vozel. Kogarkoli obtoževati, dokler ni nikakršnih uradno potrjenih dokazov po opravljenih testih tako vzorca A kot tudi B, je seveda nesmiselno in krivično, zaenkrat gre pač zgolj za namigovanja ob bazenu v dneh, ko sicer domala dnevno iz tujine prihajajo novice o uporabi prepovedanih sredstev. Globalno je zagotovo v zadnjih tednih najbolj odmeval primer teniške plavalke Marije Šarapove, v plavalnih krogih pa vsekakor njene ruske rojakinje Julije Jefimove.

V slovenskih bazenih doslej takšnih primerov med plavalci iz vrha ni bilo, v letu 1999 najbolj pa je najbolj odmevala zgodba maratonskega plavalca Igorja Majcna, ki pa se je po prepovedi in vmesnem dokazovanju o neutemeljenih obtožbah pozneje uspešno vrnil k tekmovanjem.

Prijavi sovražni govor