Najraje bi kar ostali v Tivoliju

Ljubljana – Preverjen scenarij iz minulih sezon: ko se ACH Volley znajde v težkem položaju in mu ne gre vse po načrtih, strne vrste in pokaže pravi obraz, ko je to najpomembneje. V tej sezoni ni nič drugače. Uvod za Ljubljančane rezultatsko ni bil optimalen, toda liga prvakov je že sama po sebi tolikšen imperativ, da zasuk krivulje navzgor ni bil vprašljiv.

Arago Sete se je izkazal za tekmeca, ki – v zdajšnji podobi – med evropsko klubsko elito nima česa iskati. S toliko neumnimi lastnimi napakami ti niti kar 52-odstotno učinkovit napad ne pomaga. V statistiki dvoboja je le malo logičnega: Francozi so bili napadalno uspešni kot le redkokdaj (Ljubljančani malenkostno manj), vseeno pa osvojili zgolj častni niz, ki jih pred povratnim dvobojem postavlja v hude škripce. Če namreč želijo v skupinski del LP, morajo v povratnem dvoboju oddati kvečjemu en niz in nato zmagati še v »podaljšku«, v zlatem nizu. Pritisk nanje bo velik, neobremenjeni »zmaji« pa bodo ostrih zob in nabrušenih krempljev le še potrjevali doseženo iz Tivolija.

»Za nas je Tivoli z naskokom najboljši kraj za igranje odbojke. Tu treniramo, tu smo doma, to smo večkrat dokazali že v minuli sezoni, v tej ravno tako. Pred takšno publiko je enostavno igrati. Strokovni štab in igralci smo prvi, ki v en glas podpremo idejo, da bi tudi skupinski del LP odigrali pod Rožnikom, vendar pa smo mi tu zato, da igramo, ostali bodo odločali glede dvorane,« je bil iskren trener ACH Volleyja Zoran Kedačič, ki je po sladki zmagi do sedme sile pristopil široko nasmejan, vzneseno in rahlo evforično: »Danes sem zelo zadovoljen trener ekipe, ki je vnovič dokazala, da je visoko kakovostna.«

Verjetno je kapetan Andrej Flajs že kdaj v karieri primazal kar tri ase zapovrstjo, toda tokrat je v celoti – enako kot drugi sprejemalec Žiga Štern – pokazal izjemno predstavo. »Popolnoma mu zaupam, je kapetan v pravem pomenu besede, v vsakem trenutku lahko doseže as, le potrebno mu je vliti samozavest. Tokrat je odigral fantastičen dvoboj, trije asi v končnici niza so bili zgolj porcija streznitve za nasprotnika,« poudarja Kedačič, ki bo v Montpellier, kjer bo v nedeljo ob 17. uri povratna tekma, odpeljal celotno zasedbo, tudi poškodovanega Žigo Donika in obolelega drugega podajalca Roka Satlerja.

»Rok ima virozo, ki je nalezljiva, zato smo ga raje dali v karanteno in tvegali z zgolj enim organizatorjem, saj bi v nasprotnem tvegali še več. Če bi se Maksimu Buculjeviću med tekmo kaj zgodilo, bi bil rezerva starosta ekipe Matija Pleško,« je trener pojasnil taktični načrt v primeru črnega scenarija. Nekoliko nenavadno pa je, da na klopi sedi eden od treh tujcev, ameriški sprejemalec Alex Slaught. »Fant se trudi, na treningih si prizadeva za vrnitev v prvo postavo, toda konkurenca je velika. Vedno je bilo in vedno bo tako, da si je treba s trdim delom na treningih priigrati mesto na parketu. Toda v sezoni imamo 60 tekem, za vse bo dovolj prostora,« je diplomatsko odvrnil Kedačič.