Tiskane izdaje
Rio de Janeiro – Po lanskem SP v nogometu je pred Brazilijo še zahtevnejši izziv – čez leto bo Rio de Janeiro gostil prve olimpijske igre na južnoameriški celini. Brazilski športni ponos je še vedno precej načet po grozovitem porazu z 1:7 proti Nemčiji v polfinalu mundiala in narod hrepeni po zadoščenju.
Precej infrastrukturnih del je bilo opravljenih že pred nogometnim SP, gradnja športnih objektov poteka po načrtih in Brazilci so prepričani, da tudi z organizacijskega vidika ne bo nobenih težav. Minister za šport George Hilton celo trdi, da so edine skrbi povezane z uspehom brazilskih športnikov. Države gostiteljice so praviloma zelo uspešne. Tako so Britanci nazadnje v Londonu osvojili rekordnih 65 odličij, pred tem so Kitajci v Pekingu prvič prejeli največ zlatih kolajn. Grčija je leta 2004 osvojila 16 kolajn, štiri leta zatem le štiri in nobene zlate ... Največja južnoameriška država je leta 2012 zbrala 3 zlate, 5 srebrnih in 9 bronastih kolajn ter pristala na 22. mestu. »Naša velika želja je, da bi se prvič prebili med najboljšo deseterico,« pravi Hilton in zatrjuje, da priprave na največji športni dogodek potekajo brezhibno tudi po zaslugi izkušenj, ki so si jih Brazilci pridobili pri organizaciji nogometnega prvenstva.
Že v tem mesecu bodo v Riu, za mnoge najlepšem (vele)mestu na svetu, prva testna tekmovanja, ki bodo dala jasnejšo sliko o tem, kako dobro so stvari utečene. Hilton je prepričan, da bo Brazilija izpit opravila z odliko in hkrati odpihnila dvome, povezane s korupcijski škandali, v osrčju katerih sta se znašla naftni koncern Petrobras in vodilno gradbeno podjetje Odebrecht. Brazilska vlada je zavezana varčevalni politiki in se je zato močno naslonila na zasebni sektor. Ta naj bi zagotovil kar 60 odstotkov denarja za OI (skupaj naj bi stale več kot 12 milijard evrov) in nove afere bi utegnile pokvariti finančno sliko. »Na dan so prišla imena nekaterih podjetij in določene obtožbe, a to ne more ogroziti finančne varnosti projekta,« zatrjuje Hilton, 44-letni nekdanji duhovnik, ki je bil na mesto športnega ministra imenovan šele januarja, ko je priznal, da ne ve ničesar o športu. V sedmih mesecih se je že bolje seznanil s svojim področjem. »Naši tradicionalni paradni disciplini sta judo in atletika in tu si obetamo največ kolajn. Močni smo še v košarki, odbojki, kajaku in plavanju. Toda Brazilija je v prvi vrsti nogometna dežela, zato bi bili izjemno veseli zlata naše moške reprezentance. Petkrat smo bili svetovni prvaki v nogometu, a še nikdar olimpijski. SP je bila zgodba o uspehu, kar zadeva organizacijski vidik. Bile so skrbi glede varnosti in rokov pri gradnji štadionov, pa se je vse lepo izšlo. Le na igrišču ni bilo po pričakovanjih, po tisti blamaži z Nemčijo bi bilo nogometno zlato najboljši obliž na rano.«
Pravkar končane panameriške igre v Torontu sicer niso bila dobra napoved olimpijske žetve. Brazilija ni zaostala samo za ZDA, temveč z naskokom tudi za Kanado in zbrala le pet zlatih kolajn več kot Kuba. Za nameček se je država znašla v nemirnih političnih vodah, podpora vladi je padla pod osem odstotkov, opozicija grozi z nezaupnico predsednici Dilmi Rousseff, kar bi državo pahnilo v še globljo recesijo. To pa bi se lahko odrazilo tako pri uspehu športnikov kot kakovosti izvedbe iger. »Mediji pretiravajo in širijo pesimizem, ki ne odraža dejanskega stanja,« se za poročila ne zmeni Hilton, ki tudi glede varnosti nima skrbi, četudi ima Rio zelo visoko stopnjo kriminala. V povprečju se v mestu zgodijo več kot trije umori na dan. Sliko je še poslabšalo ponedeljkovo poročilo Amnesty International, po katerem so paravojaške enote, t. i. odredi smrti, v zadnjih petih letih v mestu usmrtile 1519 ljudi. Za varnost bo med OI skrbelo kar 85.000 policistov in vojakov, dvakrat toliko kot v Londonu: »Naša policija bo storila vse, da tako kot med nogometnim SP prepreči vsakršno nasilje ali teroristično dejanje.«
Rio je mesto dveh skrajnosti, na zahodni strani se za napisom »Mesto, ki se nikdar ne ustavi« gnetejo orjaški žerjavi in steklene stolpnice ter se širijo elitna naselja. Povsem drugačna je slika v favelah, kjer se bohotita revščina in kriminal in kjer vladajo narkomanske tolpe. Blišč in beda pa bosta čez leto neizogibno trčila drug ob drugega. Olimpijsko vas bo sestavljalo 31 identičnih stolpičev, v katerih bo nastanjenih 17.000 športnikov in v katere se bodo po koncu iger vselili premožneži. Med olimpijskim parkom, kjer je večina športnih objektov, in olimpijsko vasjo pa je dokaj mirna favela Vila Autodromo, ki so jo praktično zravnali z zemljo in izselili večino od 3000 prebivalcev. »Tukaj se bo vsak dan sprehodilo več kot 100.000 ljudi in potrebujemo dostop,« nepriljubljeno odločitev pojasnjuje župan Eduardo Paes, ki bo danes sprejel delegacijo Mednarodnega olimpijskega komiteja. Predsednik MOK Thomas Bach je pred odhodom omenil še eno točko dnevnega reda: onesnaženost, potem ko je neodvisna preiskava ugotovila, da je kakovost vode v Riu, zlasti morja, v katerem bodo tekmovali jadralci, zelo slaba in vsebuje nevarne viruse in na antibiotike odporne bakterije. »Brez skrbi, tudi to težavo bomo rešili,« na perečo temo z roko zgolj odmahnejo ponosni Brazilci, ki so že začeli odštevati – še 366 dni! P. Z.
