Ne potrebujeta več elastike, da bi se dokazala svetu

McHenry – Novopečena svetovna prvaka v slalomu na divjih vodah Luka Božič in Sašo Taljat sta imela strogo začrtano pot, odkar ju je trener Dejan Testen leta 2009 spustil med »volkove«. Toda še med ogrevanjem za SP v Tacnu sta se postavila na vrh mosta v Solkanu in se na elastiki vrgla proti smaragdni Soči, tedaj pa naletela na očitke, češ kaj se gresta, namesto, da bi se še enkrat spustila med količki.

Podobnih prijemov se je v minulih letih nabralo kar nekaj, vsak je bil dobro premišljen, vsak je predstavljal etapo v njunem tekmovalnem zorenju, saj gre za eno najzahtevnejših slalomskih kategorij. Številni so bili namreč v zadnjih 20 letih slovenski poskusi sestavljanja dobrega dvojca, a so vsi nasedli na čer, ko je sčasoma v obetavni navezi iskra prerasla v požar. Zato sta Taljat in Božič pod mentorstvom svojega trenerja vsa leta zelo pazila, da nista preveč časa tičala skupaj, pravzaprav od trenutka, ko sta začutila, da sta se po najstniških letih nekoliko »najedla« drug drugega. »Tudi takšne stvari, kot je bil skok z elastiko, smo opustili. Ne potrebujeva jih več. Po njih smo posegali, ker je trener želel, da nekje sprostiva napetost pred tekmo. Vedel je, da naju lahko živčnost požre, pa nama je pripravil nekaj, s čimer sva odmislila glavno nalogo,« razloži Taljat, ki je ravno danes dopolnil 25 let.

Zadnja zmagovita poteza je bila prav gotovo lanska odločitev, da se Božič preizkuša še v kanuju, njegova neizmerna energija, ki so jo morali skozi najstniška leta kar nekoliko brzdati, je bila namreč prevelika za bolj umirjenega in leto starejšega partnerja v čolnu.

»Znano je, da sem jaz zelo vzdržljiv, Sašo pa šprinta na kratke proge in je zato dobro, da imam jaz kakšen nastop več. Sva pač različna in prav zato sva verjetno prava za takšen čoln,« pravi Božič, tudi strasten udeleženec maratonov in tekač na smučeh, čigar zgodba ima vse nastavke, da v prihodnjih letih z malo sreče SP konča celo s tremi posamičnimi odličji, v dvojcu, kanuističnem moštvu in med kanuisti, med katerimi je bil letos osmi.

»Verjetno bo za to slejkoprej res prišel čas. Pri naju je trajalo nekaj let, da sva si prislužila naslov svetovnega prvaka. Želja, da bi to ponovil tudi med posamezniki, pa je res velika,« pravi 24-letnik, ki se je z dvema odličjema letos vrnil tudi s članskega SP, bil je tudi svetovni podprvak med mlajšimi člani. »Za takšne rezultate se ti mora res vse sestaviti, najbolj odločilni pa so dnevi pred tekmo. Pred tem so pomembni preveslani kilometri, zadnji teden pa odloča, ali boš spočit ali utrujen. Letos smo se dobro odločili, da izpustimo eno tekmo za svetovni pokal in sem si po dvojnem programu pomladi osvežil moči. Po mojem bomo pri tem ostali tudi v prihodnje, saj se še nikoli nisem počutil tako dobro,« je razmišljal Božič.

Njun notranji kompas je zadnje dni res dobro deloval, Taljat je že v soboto napovedal, da sta pripravljena na veliko zgodbo, bron iz leta 2009 je denimo prišel nepričakovano in morda celo prezgodaj. »Odtlej sva dozorela tako psihično kot telesno, dosti bolj stabilna sva, kar se vidi v tem, kako sva se lotila tekem. Verjemite, da je težko, ko v finalu štartaš predzadnji in veš, kaj so že storili tekmeci pred tabo in moraš to loviti. Tudi opremo imava drugo, marsikaj je napredovalo in se spremenilo v tem času,« priznava Taljat. Edino bolj resno razočaranje sta v tem času doživela le na OI 2012, ko sta pri sebi upala, da bosta že zmogla naskočiti eno od treh mest na zmagovalnem odru, pa sta končala kot 8. Sicer pa sta zadnja tri leta vsakič končala med dobitniki kolajn v skupnem seštevku svetovnega pokala.

»V slalomu si sicer ne moreš privoščiti govoriti, da boš vedno prvi, preveč nepredvidljivih stvari se lahko zgodi. Ni kot atletika, kjer pač zmagaš, če si dobro pripravljen. Tokrat se je denimo finale odločal v enih vratih,« pri tem pojasni Božič, ki se je s partnerjem v čolnu včeraj razšel na različne strani ZDA; sam na zahod, Taljat je ostal na vzhodu, trenerja, ki jima je leta 2006 začel postavljati program prehrane, treningov, dela z mediji, regeneracije in še česa, pa sta »poslala« domov, da pripravi temelje za slavje ob njuni vrnitvi. Naloga pač ne bi smela biti pretežka, saj je bil ključna figura njunega vzpona v svetovni vrh.