Ni važno, ali si črn ali bel, gre za to, kaj nosiš v srcu

Odlični Seattle zasenčil Denver (43:8) in osvojil 48. superbowl, svojega prvega. Peyton Manning povsem odpovedal.

Objavljeno
04. februar 2014 10.32
P. Z., šport
P. Z., šport
New York – Korporacije, ki so za 30-sekundni oglas v premoru pred začetkom odštevanja zadnjih dveh minut na 48. superbowlu plačale 4 milijone dolarjev, niso dosegle namena. Pozornost milijardnega občinstva se je že zdavnaj porazgubila. Seattle je že v vseh pogledih deklasiral jalovi Denver.

Kar naj bi bil eden najbolj izenačenih in razburljivih finalov lige NFL v ameriškem nogometu, v katerem sta se udarila najboljši napad Denverja in najboljša obramba Seattla, se je sprevrgel v popolno nasprotje. Moštvo Seattle Seahawks je osmešilo tekmece iz Kolorada z velikim Peytonom Manningom na čelu, najboljšim igralcem rednega dela sezone. Pri 37 letih si je na stadionu moštva New York Giants, kjer je glavni igralec njegov brat Eli Manning, želel v zgodovino zapisati kot prvi podajalec (quarterback), ki bi trofejo Vincea Lombardija osvojil z dvema moštvoma, potem ko je leta 2006 do konca popeljal Indianapolis. Toda mlajši brat Eli bo morda vedno ostal korak pred bolj znanim Peytonom, saj ima z NY Giants že dva naslova.

To je bil prvi finale, odigran na odprtem v zvezni državi z mrzlim vremenom. Razmere so bile pisane na kožo igralcem Seattla. Denver je bil povsem nemočen proti fanatični obrambi in je prve točke vpisal šele ob koncu tretje četrtine. Do takrat je napad Seattla, ki mu je poveljeval podajalec Russell Wilson, zbral že 36 točk. Končni izid 43:8 priča o nemoči ukročenih »žrebičkov«. To je bila najvišja zmaga od leta 1992, ko je Dallas z 52:17 premagal Buffalo.

Seattlu je ob krstnem nastopu v superbowlu leta 2005 veselje skazil Pittsburgh. Denver ni bil dorasel izzivu in ostaja pri naslovih iz let 1997 in 1998, ko je bil quarterback legendarni John Elway. Razlika med podajalcema je bila očitna. Wilson je dvakrat podal za »touchdown«, Manning dvakrat v roke tekmecev. Vendar je bil ključ zmage v obrambi in zato ni čudno, da so za najkoristnejšega igralca razglasili Malcolma Smitha.

»Vedno sem si zamišljal, kako delam dobre stvari za svojo ekipo. Nikdar pa si nisem upal pomisliti, da bi lahko kdaj postal MVP,« je bil presenečen Smith, ki je v drugi četrtini, ko je pri 15:0 izgledalo, da se Denver počasi vrača v igro, prestregel podajo in pretekel 69 jardov do končne cone ter razblinil vse upe na zasuk.

Pete Carroll je pri 62 letih postal tretji trener, ki je osvojil tako superbowl kot študentsko prvenstvo NCAA. »To je neverjetno moštvo. Štiri leta smo garali, da smo prišli do te točke,« je bil nad pristopom fantov navdušen Carroll. V deževnem mestu ob Pacifiku, kjer se navijači imenujejo 12. mož in so rekorderji po ustvarjenem hrupu na stadionu, je bilo veselje nepopisno. Seattle je na vrhu nasledil Baltimore Ravens. Za razliko od »Krokarjev« pa »Sokolom« napovedujejo bolj obstojno slavo, gre vendar za najmlajše moštvo, ki je osvojilo superbowl. Wilson je pri 25 letih sklenil drugo sezono. »Jeseni sem soigralcem rekel: Hej, zakaj pa ne mi?« je povedal Wilson, drugi temnopolti podajalec z zmago po Dougu Williamsu iz Washingtona 1988. Tudi takrat je padel – Denver: »Vseeno je, ali si črn, bel, latino ali rumen. Ni pomembno, koliko ljudi ti reče ne. Gre za to, kaj imaš v srcu. In to se trudim dokazovati sleherni dan.«