Nov televizijski šport: dirke z droni

Pred slabima dvema letoma so člani francoskega letalskega kluba Airgonay postavili gozdno tekmovalno progo, ki je še najbolj spominjala na prizorišče tekme v gorskem kolesarstvu. Speljali so jo med drevesi, postavili številne ovire, napeli zaščitno ograjo in jo označili s puščicami. Nato so si nadeli posebna očala, prijeli daljinske upravljavce in zagnali svoje letalne naprave. Helikopterski brenčači so se zagnali med drevesa in njihove videoposnetke si je na spletu ogledalo več milijonov gledalcev.

Nova oblika zabave se je hitro širila po svetovnem spletu in povsod po svetu so začeli ustanavljati podobne klube ljubiteljev dirkalnih dronov. Tekme so bile vse bolj spektakularne in najbolj spretni piloti so postali prave internetne zvezde z desetinami milijoni ogledov na youtubu. Pri Googlu so kmalu izmerili zelo hitro rast iskalnega niza »dirke dronov« in nekaj podjetnih ameriških ljubiteljskih pilotov je lani v New Yorku ustanovilo novo športno ligo: Drone Racing League.

Nova športno-podjetniška zamisel je že v prvih nekaj mesecih pritegnila za več kot osem milijonov dolarjev zagonskega denarja ter prepričala nekatere znane estradnike in športne menedžerje, da so začeli nagovarjati producente športnih televizijskih postaj. Zelo podobno zamisel pa so imeli tudi pri konkurenčnem mednarodnem združenju International Drone Racing Association, kjer so prejšnji teden napovedali nov televizijski spektakel – ameriško državno prvenstvo v dirkah dronov, ki ga bo prvič prenašala največja športna kabelska televizija ESPN. »Dirke dronov v zadnjem času postajajo izjemno priljubljene,« so zapisali v sporočilu za javnost. »Zato pričakujemo, da bodo postale enako razširjene kot avtomobilistične tekme v ligi nascar ali formuli 1.«

Letošnje ameriško prvenstvo bodo najprej prenašali neposredno na spletu in nato še na televiziji, kjer bodo predvajali še posebne oddaje z najboljšimi posnetki in pogovori s tekmovalci. Pri ESPN so prepričani, da dirke dronov niso samo spletni fenomen, saj so tekme vse bolj zanimive za sponzorje. Nagradni sklad za pomladne dirke v Dubaju je presegel milijon dolarjev (prva nagrada je bila 250.000 dolarjev, osvojil jo je petnajstletni britanski najstnik Luke Bannister), za novost so se začeli zanimati tudi nekateri veliki proizvajalci opreme za virtualno resničnost, ki iščejo primerne vsebine za njihovo tehnologijo.

Prav virtualna resničnost utegne biti idealna platforma za dirke dronov. Izkušnje organizatorjev tovrstnih tekem so pokazale, da švigajoče leteče kosilnice – še eno ljubkovalno ime za tekmovalne drone – niso najbolj zanimive za obiskovalce, ker jih je zaradi velikosti (oziroma majhnosti) skoraj nemogoče spremljati s pogledom. Enako težko jih je tudi posneti z običajnimi kamerami za televizijske prenose. Ne samo zato, ker so letalci prehitri za človeške snemalce in jih ni mogoče zlahka prestreči niti s posebnimi kamerami za upočasnjeno snemanje. Tekme zares zaživijo šele takrat, ko ustvarjalci zmontirajo vsa gradiva – predvsem tista, ki jih zajamejo kamere na dronih – in razločno pokažejo najbolj spektakularne dvoboje, ki so se končali v nekaj sekundah.

Avtorji priljubljenih spletnih posnetkov tovrstnih dvobojev poudarjajo, da so potrebovali zelo veliko poskusov, preden jim je uspelo posneti uporaben video. Tehnologija je še zelo nezanesljiva. Radijska povezava se hitro prekine in pilot zlahka izgubi nadzor nad letalnikom, ker ga ne more upravljati ali izgubi sliko s kamere. Gledalci, ki pridejo na ogled tekme, zato vidijo zelo veliko strmoglavljenih dronov, ki ne končajo dirke. Hkrati pa tvegajo, da jih bo zadel pobegli letalnik, saj so bile dosedanje proge zelo slabo zavarovane z mrežami ali drugimi zaščitnimi ukrepi, ki jih zahtevajo organizatorji uveljavljenih športnih tekmovanj.

Nick Horbaczewski, ustanovitelj prvotne Drone Racing League, je po najavi ESPN privoščljivo našteval vse slabosti takšnih dirk na televizijskih zaslonih. Njegovo združenje ima z dirkami dronov precej drugačne načrte, saj je prepričan, da je treba njegovo ligo prilagoditi internetnemu občinstvu in ne obratno. Ljubitelje letečih dirk bolj zanimajo kratki internetni videi kot televizijski prenosi dogodka, ki še dolgo ne bodo zajeli vseh pilotskih bravur. Same dirke pa bodo postale zares zanimive šele takrat, ko jih bo mogoče spremljati v virtualni resničnosti, kar so potrdili tudi piloti malih letalnikov. »Ko si nadenem pilotska očala in poletim nad mestom, se počutim kot stripovski superjunaki, ki sem jih občudoval v otroštvu,« je izkušnjo opisal največji zvezdnik med piloti Carlos Puertolas – Charpu.

So dirke dronov sploh šport? Enako so se spraševali komentatorji zimskih športov, ko so začeli športni televizijski kanali prenašati tekme v deskanju na snegu – z vsemi vragolijami, slabo smučarsko tehniko in oblačili, s katerimi so tekmovalci jezili svoje alpske kolege. Vendar so športni spektakli vedno spremljevalci in znanilci določenega časa, kar velja tudi za drone. Šport, ki ga bo mogoče tekmovati in gledati v enakem položaju – zleknjeno v fotelju in potopljeno v virtualno resničnost.