Novi predsednik bo izpolnil 40-letno obljubo

Ljubljana – Ivan Levak bo z novim letom prevzel vodenje slovenske gimnastične zveze. Sinočnja volilna seja skupščine GZS se je razpletla brez presenečenj, edini kandidat za predsedniško funkcijo je dobil 21 glasov od 23 navzočih članov. Klemen Bedenik se po osmih letih z vrha zveze poslavlja zadovoljen, rezultatsko je bilo to obdobje izjemno uspešno.

Za mesto predsednika GZS velikega zanimanja ni bilo, saj je bil na seznamu kandidatov zgolj Levak, za katerega je bila kandidatura logični korak, potem ko je na zvezi deloval že 12 let, pri čemer je bil usmerjen v mednarodno dejavnost. »Izvolitev je bila pričakovana, a s tem naloga seveda ni opravljena, ampak je šele pred mano. Upam, da bom upravičil dano zaupanje, čevlji, v katere stopam, so veliki in nadejam se, da jih bom znal nositi,« je po izvolitvi v tajnem glasovanju dejal 58-letni sveži upokojenec, ki ima za svoje (vsaj) štiriletno predsedniško obdobje velika pričakovanja, saj si želi še naprej vrhunske tekmovalce in trenerje v gimnastiki, največji cilj pa je vsekakor gradnja gimnastičnega centra Cerar-Pegan-Petkovšek. »To bo izpolnitev več kot 40 let stare obljube, ki je bila leta 1970 dana Cerarju. Zalogaj bo velik, prepričan pa sem, da nam bo v tem mandatu uspelo,« je projekt, ki se ga je vedno znova odlašalo, izpostavil Levak, sicer tudi polbrat v. d. direktorja direktorata za šport Edija Kolarja.

Poslavljajoči se predsednik torej v osmih letih tega ni dočakal, čeprav so ob njegovem nastopu funkcije leta 2005 obljube znova oživele, saj sta se tedaj Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek iz Melbourna vrnila z naslovoma svetovnih prvakov. Bedenikova doba je bila izjemna, saj je »osvojil« kar 13 kolajn z EP in SP, tudi po finančni plati pa pušča nasledniku zvezo v boljšem položaju, kot jo je prejel, čeprav še vedno ni najbolj rožnat. »Minus smo sanirali počasi, ker smo večino presežnih sredstev namenili razvoju športnikov, prihajajo pa še boljši časi. Sicer pa mi je v čast, da sem deloval v najbolj plodnem obdobju,« se je poslovil Bedenik, ki se je s solzami v očeh ozrl le na Peganovo nesrečo z olimpijskimi igrami.