Tiskane izdaje
London – V zadnjem desetletju je Peter Kauzer spisal nekaj največjih slalomskih zgodb, ne le za slovenski šport, marveč tudi na svetovnem kajakaškem zemljevidu, saj je ob dveh naslovih svetovnega prvaka in enem evropskega letos še tretjič postal tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala. A Hrastničan, ki se je s tem dvignil med ožje favorite na SP, bi včeraj nastope v Londonu skoraj končal, še preden jih je začel.
Zaradi komunikacijskega šuma, za katerega bi bilo nesmiselno iskati krivca, saj so zanj verjetno odgovorni tako v trenerskem delu kot najtrofejnejši slovenski kajakaš doslej, bi namreč skoraj zamudil kvalifikacijski štart. Precej sreče je bilo potrebne, da se je zanj vse izteklo po načrtih in da je uspešno preskočil prvo oviro proti jutrišnjemu polfinalu. »Ostal sem pri podatku s prvotnega štartnega seznama, ki so ga objavili pred tremi dnevi in po katerem bi se moral na progo podati ob 12.12. Pozneje nisem več preverjal, ali se je kaj spremenilo, nihče mi tudi ni nič rekel. Pred štartom sem se držal svoje rutine, šel na wc, spil nekaj vode in se ogreval na zajetju pod štartom. Slišal sem, da so mi naši začeli nekaj vpiti, videl, da se Vavrinec Hradilek, ki naj bi štartal za mano, že pelje proti štartu. Kot nor sem tekel na vrh, ko sem priveslal do štartnega bloka mi je štarterka zaklicala, naj se sploh ne ustavljam, ker je bilo na voljo le še pet sekund. Samo pognal sem se čez štart,« je Kauzer pojasnil, zakaj je po prihodu v cilj oče in obenem dolgoletni trener z brega jezno kričal nanj.
Po sijajnem zaključku sezone svetovnega pokala ga je pač le nekaj sekund ločilo od tega, da bi obstal v kvalifikacijah, brez možnosti za lov na olimpijsko kvoto in predvsem za boj za mesta pri vrhu, h kateremu se mu je pot – po izpuščeni lanski sezoni zaradi poškodbe in letošnjem postopnem vračanju v vrhunsko formo – v zadnjih tednih spet povsem odprla. »Ker sem bil tako zadihan, sem moral najprej sicer ujeti ritem, a glede na zadnjo formo sem vedel, da ne bi smel imeti težav s prvo oviro. Nalogo sem opravil brez dotika in tudi preostala dva Slovenca sta bila uspešna že v prvem nastopu, zato se lahko zdaj mirno lotimo nadaljevanja,« je Kauzer na koncu tudi z nekaj nejevere analiziral opoldansko dogajanje, potem ko so mu štart zamaknili za šest minut. Kajakašem je bilo nasploh težje dočakati prvi nastop, saj so bili v preteklosti vajeni odpirati tekmovalni spored, letos pa so prišli na vrsto šele tretji dan SP, vmes pač na progi ni bilo moč niti trenirati več. »Zdaj šele vidim, kakšno prednost smo imeli, ko smo vedno veslali že prvi dan, čakanje do zadnjega je najslabši možni scenarij, saj ne veš, kaj bi sam s sabo,« se je sicer Kauzer predvčerajšnjim razveselil vsaj prihoda soproge in hčerke, ki ju zadnja leta omenja kot ključna dela v njegovem uspešnem slalomskem mehanizmu.
Kauzer je sicer prav na tej progi pred tremi leti doživel olimpijsko razočaranje in lani še usoden izpah rame, zaradi katerega je izpustil celo lansko sezono, a, kot pravi, je s tem poračunal še pred vstopom v leto 2015, zato na SP nima težav s starimi obžalovanji niti ga ne vodijo neporavnani računi. »Okrevanje je bilo preveč naporno, da bi se zdaj obremenjeval še s spomini. Poškodbe so pač sestavni del športa, tudi Lindsey Vonn je bila zaradi tega ob OI, pa Marcu Marquezu letos tudi ne gre. Ga vsi omenjamo, kajne? No ja, ko pa smo tu zbrani sami motociklistični navdušenci,« je v šaljivem slogu včeraj zaključeval dan, o vrhunski pripravljenosti ne dvomi, četudi letos redkeje kot v preteklosti izpostavlja rezultatske cilje. Priznava, da je skupna zmaga v svetovnem pokalu sredi avgusta prišla nepričakovano, potem ko je zmagal na finalu v Pauju. »Nihče si ni mislil, da bo Hradileka še moč zriniti z vrha, še najmanj jaz. A od Liptovskega Mikulaša sem se dobro počutil, obrestovala se mi je tudi tvegana poteza z menjavo čolna in vesel sem, da se je po slabem začetku sezona odvijala, kot smo načrtovali skupaj z očetom in fizioterapevtom. Vem, da je v teh dneh veliko govora o olimpijski kvoti, a sam mislim, da to ne sme pretehtati v mislih. Če dosežeš dober rezultat, z njim pride tudi kvota. V ospredju mora biti želja po dobrem nastopu, po tem, da pokažeš, kaj si sposoben. V Pauju sem se tega držal in splačalo se je,« je o ciljih dejal Kauzer, ki ga, podobno kot kanuiste, odločilni nastopi čakajo jutri.
