Od boga dano moštvo

Union Olimpija je v minulem desetletju tako vneto izzivala usodo, da je prišla do ironičnega položaja. Prvič po letu 1996 je ostala brez evrolige in če ji ne bodo naklonjeni vsi košarkarski bogovi, tudi brez evropskega pokala v sezoni, ki nikakor ni najslabša doslej. To dokazujejo tako predstave v evroligi, saj smo videli že precej slabše z veliko dražjimi igralci, kot dosežki v ligi ABA. Letos se bodo Ljubljančani uvrstili višje kot po sezonah 2008/09 in 2006/07, ko so bili deveti, ali 2005/06 (deseti), a se jim je tedaj zaradi milostnih pravil vselej uspelo vrniti med evropsko elito. Izrazito negativni oceni najbolj razočaranih, ki zahtevajo glave vseh odgovornih, nasprotuje tudi mnenje, da se je stožiško klub prvič po nerazumno dolgem obdobju zavestno odločilo za uveljavljanje domačih igralcev. In za to plačalo šolnino.

Šok po petkovem porazu s Širokim Brijegom, ki bi mu lahko dodali še prejšnja razočaranja proti MZT, Splitu in Szolnoku, je pripeljal Union Olimpijo na prag absurda. Ko je imela dolga leta zajamčeno mesto v evroligi – sprva kot soustanoviteljica tekmovanja in triletne licence, nato zaradi vsakoletne uspešnosti na nacionalni lestvici in neambicioznosti Krke, da bi izkoristila slabosti Ljubljančanov in se prebila med evropsko smetano –, je delovala iz rok v usta in v podobnem ritmu kupovala košarkarje brez kritja in vizije. Ob prehodu na nov ustroj, ko o uvrstitvi v evroligi odloča vsakoletno dokazovanje zgolj na regionalni sceni, pa si je zaželela načrtnega dela in večletnih projektov.

Narobe svet, bi lahko dejali, prav tako ob oceni, da izguba evroligaškega statusa pomeni konec sveta. Kajti četudi bi se Ljubljančani vnovič vtihotapili med 24 najboljših moštev na stari celini, bi jim to prineslo le enoletno navidezno srečo. In ta jih ob takšnih okoliščinah ne bi spremljala v nedogled. Kajti roko na srce in domoljubje na stran, Olimpija si kot fosil nekdanjega uglednega kluba ne zasluži več mesta v evroligi niti v očeh njenih oboževalcev. Nevtralni snovalci pravil, ki so Sloveniji odvzeli pravico do neposredne vstopnice za evroligo, pa sploh niso slepi. Poleg njenih »neevropskih« rezultatov zadnjih let, nenehnega poigravanja z mislimi o stečaju in izgube najboljših igralcev sredi sezone, ki je načenjalo regularnost tekmovanj, nikakor ni ostalo neopaženo, za kom vse je letos zaostala. Ali ima moštvo, ki ne more prehiteti anonimnih Igokee in Radničkega, Crvene zvezde, ki je v evropskem pokalu zasedla zadnje mesto v skupini »top 16«, Budućnosti, ki je v četrtfinalu dvakrat klonila proti Lokomotivu Kubanu s skupnih -43, ali Partizana in Cedevite, ki sta v evroligi zbrala še manj zmag kot Ljubljančani, pravico objokovati izgubljene privilegije?

Nikakor ne. Toda še veliko večjo napako bi storili, če bi zdaj pokrovitelji in privrženci kluba vrgli puško v koruzo ob spoznanju, da Union Olimpija vendarle ni od boga dano moštvo, ki mu pripada mesto v evroligi, čeprav ima proračun za spodnjo polovico evropskega pokala. In neverjetno neumnost bi si privoščili, če bi pozabili na naložbe letošnje sezone v igralski kader in bi se spet odločil začeti z ničle. Kajti ne pozabimo, že v prihodnji sezoni se bo vsem ponudila nova priložnost postati Igokea, Crvena zvezda ali Radnički.