Tiskane izdaje
Ljubljana – Kar nekaj časa je imel najboljši slovenski tekač na 800 metrov Žan Rudolf veliko željo, da bi zamenjal vadbeno okolje in pred dobrima dvema mesecema se mu je le uresničila. In sprememba ni bila kar tako, v Veroni se je namreč pridružil Amelu Tuki, enemu od junakov sezone 2015, v kateri je pisal zgodovino športa v BiH.
Rudolf in Tuka sta prijatelja že pet let, potem ko sta se seznanila v Sarajevu na mitingu prijateljstva. V zadnjem času se je kar nekaj njunih pogovoru sukalo na temo skupnega treninga, bodisi da bi Tuka prišel v Slovenijo bodisi da bi se mu Rudolf pridružil v Veroni in na SP v Pekingu, kjer je spoznal tudi trenerja Giannija Ghidinija, je padla odločitev, da se bo preselil naš atlet. Njegov trener sicer še vedno ostaja tudi Svjetlan Vujasin, ki je v navezi z italijansko ekipo in s katerim vadi, ko se za nekaj dni vrne domov, a središče dogajanja je zdaj v Veroni.
»Tu so odlične razmere. Res sem vesel, da sem storil, kar sem, bil je že čas. Sem namreč v letih, ko je treba narediti korak naprej. Po 12 letih vadbe na istem štadionu sem potreboval spremembo, prav tako enega pravega partnerja za trening. 'Sparinga' je iskal tudi Amel, zato njemu ta položaj prav tako zelo ustreza, toliko bolj, ker se lahko vsaj z nekom pogovarja v domačem jeziku, saj sva v skupini edina 'Balkanca',« pravi Rudolf, letos bronasti na evropskem prvenstvu do 23 let. Po dobrih dveh mesecih, ki ju je nekajkrat prekinil z izletom domov, je že dobil prve vtise o novem načinu treninga. »Delamo drugače, kot sem prej. Več je poudarka na vzdržljivosti in moči, prej nisem vadil v fitnesu. Novi način mi ustreza, se mu pa privajam postopoma, telo se mora na vse skupaj navaditi. Delam pač manj od Amela, ki je v tem sistemu že dve, tri leta,« pojasnjuje 22-letnik, ki si seveda od novega sodelovanja obeta zelo veliko.
Le kdo bi bil pač lahko boljša motivacija od atleta Bosne in Hercegovine, ki je v Pekingu z bronom svoji domovini pritekel prvo atletsko kolajno na svetovnih prvenstvih, za nameček s časom 1:42,51 leto 2015 končuje na 1. mestu lestvice najhitrejših. »Amel je dokaz, da lahko tudi belopolti atlet doseže vrhunski rezultat. Kdo bi si mislil, da je nekdo iz Bosne najhitrejši na svetu?! Vse se da, če si priden in vztrajen,« je pravi vzor našel Rudolf, ki sicer o atletskem prijatelju govori zgolj z izbranimi besedami: »Ne glede na vse uspehe je ostal enak, kot je bil, ko sva se spoznala. Prav nič se ni spremenil. Je realen, predan, od njega se lahko še marsikaj naučim. Dobro pa je tudi to, da se lahko pogovarjava o vsem, ne le o atletiki.«
Koliko se mu bo lahko približal na stezi, bodo pokazale tekme med sezono, je pa cilj čas 1:45, torej izboljšanje državnega rekorda, ki ga je postavil letos v Velenju, za sekundo. Mimogrede, prejšnji teden je mednarodna zveza IAAF prav na 1:46 spustila (z 1:45,80) normo za OI v Riu, kar pomeni eno skrb za prvi del sezone 2016 manj. »Prav Amel me je seznanil s to novico in preplavilo me je veliko olajšanje. Sezone se bom tako lotil sproščeno, ne bo se mi treba pripravljati za lovljenje norme, kar pomeni, da bi moral biti v formi že maja, zdaj se bom lahko osredotočil na evropsko prvenstvo in olimpijske igre. Glava bo vsekakor bolj spočita, vse bo lažje,« si je oddahnil Rudolf, ki bo v veliki meri izpustil zimsko sezono ter se dobro pripravil – prihodnji mesec tudi v Južni Afriki – na poletno z dvema pomembnima izzivoma, pri čemer ima seveda na EP neprimerljivo večje možnost za odmevnejši rezultat kot na OI.
