Odbojka čedalje mikavnejša in to želijo unovčiti

Odbojkarsko Slovenijo prepoznavajo vodilne reprezentance na svetu, ne nazadnje so obiskali Stožice sloviti Brazilci.

Objavljeno
24. september 2015 17.25
Tjaša Jančar in Nina Lovšin (rumeni) ter Nina Kontrec in Mojca Pene (vijoličasti) igrajo četrtfinale turnirja v odbojki na mivki. Ljubljana 31. julij 2015. [odbojka na mivki Tjaša Jančar Nina Lovšin Nina Kontrec Mojca Pene]
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport
Slovenci so nekoč že krojili odbojkarski vrh v regiji. Zgodovina slovenske odbojke se je začela z uradno tekmo med Čehi in Slovenci leta 1924 v Mariboru. Malokdo ve, da sta bila tudi Maribor in Ljubljana v obdobju 1945-55 gonilo razvoja jugoslovanske odbojke, kluba Enotnost in Branik pa sta dolgo napajala jugoslovanske reprezentance.

Dobrih 90 let po uradnem začetku odbojkarskega gibanja pri nas se slovenska odbojka morda približuje enemu svojih vrhuncev. Moška članska reprezentanca še nikdar ni kotirala tako visoko kot v zadnjem obdobju, posebej vzpodbudni so dosežki mlajših reprezentanc pri dekletih in fantih. Mladinci so pred dnevi uspešno igrali na svetovnem prvenstvu v Mehiki, ženske in moški so udeleženci evropskih prvenstev za člane na Nizozemskem oziroma v Bolgariji. Kdo ve, kako visoko bodo posegle odbojkarice do 23. leta na SP leta 2017, posebej v primeru, če bo šampionat res organizirala Slovenija. To so okoliščine, ki obetajo stik slovenske odbojke z evropskim vrhom še vrsto let. Predsednik Odbojkarske zveze Slovenije (OZS), župan Brezovice pri Ljubljani Metod Ropret, optimistično zre v prihodnost. Ropretov izziv je nadaljnji dvig slovenske klubske in reprezentančne odbojke.

»Predramiti želimo čim več mladih in jih navdušiti za odbojko. To je najlažje doseči z uspehi reprezentanc in s pojavom idolov, ki so največji magnet za mlade,« je prepričan Ropret. Zveza se je približala mladim tudi s tradicionalno prireditvijo v odbojki na mivki v Ljubljani, ki je velik in odprt dogodek, odbojkarski festival, ki vsako leto pritegne širše občinstvo. Če je nekoč veljalo, da so se za odbojko na mivki navduševali dvoranski odbojkarji, je v zadnjih letih pogosto obratno. Mladi vstopajo v dvorane šele po ukvarjanju z odbojko na mivki. »Seveda pa je nujen pogoj za to, da smo za odbojko na mivki prepričali naše najboljše odbojkarje, ki so seveda tržno najbolj zanimivi,« je dodal Ropret.

Ropret in sodelavci, ki so pred tremi leti dobili v roke finančno nestabilno odbojkarsko zvezo, so si tedaj zastavili več smelih ciljev. Ob finančno stabilnem poslovanju zveze, ki je temelj sleherne organizacije, so postavili srednjeročni koncept delovanja reprezentanc in izbrali svežo strokovno kri. Selektor moške reprezentance Andrea Giani, morda eno največjih imen, ki je – še v času kariernega vzpona – delovalo v kolektivnih športih pri nas, je le nekakšen vrh te piramide. Reprezentance dosegajo odmevne rezultate, zanimanje za odbojko in odbojko na mivki je vse večje, kar se je septembra potrdilo tudi z večjim dotokom nadobudnih fantov in deklet v slovenske klube. V OZS je včlanjenih 105 odbojkarskih klubov in 6247 registriranih odbojkarjev, pri odbojki na mivki gre za razmerje 16/401.

»Odbojka ta čas velja za 'vroč' šport, kar nam omogoča, da povečamo priljubljenost naše panoge, zajamemo širšo skupino otrok, v zgodbo vključimo njihove starše in prek množičnosti ter uspešne selekcije dosežemo cilj, to je stabilen razvoj in kakovosten dvig slovenske odbojke,« je razkril Ropret in dodal, da so dosežke zadnjih dveh, treh let opazili tudi pokrovitelji in partnerji OZS. Slednja je v letu 2014 ustvarila 874.000 evrov skupnih prihodkov (Fundacija za šport 22 %, resorno ministrstvo 18 %, pokrovitelji 18 %, članarine 12 %, odškodnine, licence in takse 17 % ...), kar je za 12,5 odstotka več kot leto prej, in 893.000 € odhodkov (stroški dela 14 %, stroški storitev 75 %), pri čemer gre za 16,9-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. OZS je imela na dan 31. 12. 2014 358.313 € kratkoročnih poslovnih obveznosti in 57.992 € kratkoročnih poslovnih terjatev.

Aktualna gospodarska ureditev ni zaobšla nobene športne panoge pri nas, seveda niti odbojke, z zaostrenimi razmerami na trgu kapitala in sponzorskih sredstev se sooča OZS, ekonomska kriza je prizadela tudi klube. Strokovna vodstva reprezentanc pod dežnikom zveze kljub temu delujejo nemoteno, reprezentanti ne tarnajo. »Zveza ta čas ne more finančno pomagati klubom. Ko bomo prišli na zeleno vejo in bomo povsem konsolidirali finančni položaj OZS, pa želimo svoje moči usmeriti tudi v hitrejši razvoj klubov,« je napovedal Ropret, ki v prihodnje računa še na večji delež pokroviteljskih sredstev v proračunu OZS.

OZS razmišlja tudi o morebitni razširitvi sodelovanja z nekdaj slovitim asom Andreo Gianijem. Oko takšnega strokovnjaka bi pripomoglo k še hitrejšemu odkrivanju igralcev najvišje ravni med mlajšimi upi. Ta čas za to ni realne možnosti, saj je Italijan predan moški članski reprezentanci, s katero meri najvišje. »Želim, da igramo na zmago na vsaki tekmi, saj bomo le s tako miselnostjo napredovali do najvišje ravni,« je razkril Andrea Giani, ki je v marsikaterem pogledu dvignil ugled in rejting slovenske odbojke v Evropi in svetu. Odbojkarsko Slovenijo prepoznavajo vodilne reprezentance na svetu, ne nazadnje so obiskali Stožice sloviti Brazilci, Slovenci so v Nemčiji pritegnili tudi gostitelje ter finaliste svetovne lige Francoze in Srbe. »Tudi vadbeno središče v Mariboru, kjer gostuje vse več uglednih ekip, in stožiška dvorana nam omogočata stalen stik z najboljšimi,« je prepričan Ropret.

Odbojki kaže dobro, vodilni možje OZS želijo njeno mikavnost unovčiti z večjim številom najmlajših v svojih vrstah. Morda se bo kaj premaknilo še višje – za vse kolektivne panoge – tudi po obljubah zasedbe, ki je lani zmagala v boju za vrh OKS, toda nogomet, košarka, hokej, vaterpolo in odbojka na to realno ne računajo. Delež (so)financiranja kolektivnih panog iz javnih virov (Fundacija za šport, resorno ministrstvo) temelji na merilih, ki so narejena po meri izbranih individualnih športnih panog.