Ohranja stik z elito, a osmerica je le predaleč

Budimpešta – Podobno kot v torek se je tudi sinoči slovenska plavalna bera končala v polfinalu. Za Anjo Klinar, našo najbolj izkušeno reprezentantko, na največjih tekmovanjih navzočo neprekinjeno že 15 let, je bila uvrstitev med najboljšo osmerico vendarle predaleč. Na 200 m delfin je zasedla 14. mesto.

Gorenjka je bila včeraj tudi edina med nastopajočimi iz slovenske izbrane vrste, današnji dan bo prvi na tem prvenstvu, ko ne bo v tekmovalnem bazenu nikogar od naših reprezentantov. Omenjena redna udeleženka prvenstev in obenem tudi štirikratna zaporedna olimpijka se je s solidno predstavo poslovila od Budimpešte 2017, a si ni uresničila želje, da bi bila v polfinalu hitrejša od kvalifikacijskega nastopa. V dopoldanski predstavi se je namreč uvrstila med šestnajsterico s časom 2:09:21, v polfinalu je bila za deset stotink počasnejša.

»Seveda so želje drugačne, vsak med nami na prvenstvu razmišlja o tem, da bi bil najhitrejši v prestižnem popoldanskem sporedu te čudovite plavalne arene, a obenem sem si tudi na jasnem, da za regeneracijo potrebujem precej več časa kot nekoč,« je priznala 29-letna plavalka, ki si po včerajšnjih naporih dvakratnega štarta na 200 m delfin kar težko predstavlja, da bi imela – tako kot še na prejšnjem SP pred dvema letoma v Rusiji – pred seboj zahtevno disciplino 400 m mešano, tradicionalno zadnji dan šampionata. »Ne, to bi bilo zdaj res preveč,« se je nasmehnila in prav zaradi daljšega nujnega počitka zavrnila namige o tem, da bi se v ostri mednarodni konkurenci lotila daljših disciplin, denimo 800 m prosto, v kateri občasno zablesti na nekaterih manjših tekmovanjih: »Ne gre le za daljšo regeneracijo, temveč tudi za resnico, da treningu prostega sloga več pozornosti namenjam šele v zadnjih dveh letih. Prej je bilo vendarle mešano plavanje moje udarno za nastope na največjih tekmah.«

Kakorkoli, v že tako ozki bazi slovenskega plavanja je tudi to prvenstvo že doslej, torej prav ob svojem »polčasu«, potrdilo, da prav Klinarjeva še naprej ostaja med tistimi našimi reprezentanti, ki se vedno znova najbolj približajo izbrani eliti. Finale pa je bil vendarle – tako sinoči kot tudi ob njenem prejšnjem skoku v bazen Donavske arene na 400 m prosto – spet predaleč. »Dosegla sem lep rezultat, kar zame polfinale svetovnega prvenstva vsekakor je, je pa res, da mi vedno nekaj zmanjka v lovu na res vrhunsko predstavo. Delam po najboljših močeh tako med pripravami kot tu na tekmi, napredujem v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi tekmovanji, toda korak konkurence je ponavadi še daljši. Ko se ozrem h Katinki Hosszu, s katero tekmujem že od otroških let, mi kar ne gre v račun, kako zdrži vse napore in vztraja v svetovnem vrhu,« je še omenila, sklenila sezono, a nikakor ne svoje športne poti. Dokler bo lahko, bo še naprej vztrajala v bazenu, septembra se bo po počitnicah usedla s trenerjem Miho Potočnikom in skovala novi načrt. Noče še govoriti o ciljih za prihodnost, a osrednje tekmovanje naslednjega leta bo za slovenske reprezentante evropsko prvenstvo.