Padec bi si želel kdaj drugič

Budimpešta – Dosežek na olimpijskem turnirju v Riu, ko ga je izločil šele prvi evropski »loparček«, pa še to po neizprosnem boju, je seveda dal slovenskemu namiznoteniškemu igralcu Bojanu Tokiču krila na EP na Madžarskem, na katerem pa ni šel tako daleč, kot je pričakoval. Spodrezal ga je dosti nižje uvrščeni finski tekmec.

Bojan Tokič je 15. igralec Evrope in 37. loparček sveta. Benedek Olah je 38. igralec Evrope in 70. loparček sveta. Slovenec je na OI v Riu pokleknil v osmini finala pred Dimitrijem Ovčarovom, Finec že dve koli prej brez dobljenega niza pred 22. nosilcem, Dancem Jonathanom Grothom. Suhoparna statistika torej namiguje, kako naj bi se razpletal medsebojni obračun šestnajstine finala EP. A se ni. Selektor Jože Urh je imel prav. Dejstvo, da Novogoričanu ni bilo treba v kvalifikacije, mu je bolj škodilo kot koristilo.

Član bundesligaša Saarbrückna se enostavno ni mogel v tako kratkem času navaditi menjave žogice (Nittaku namesto DHS), na katero so se kvalifikanti privajali dosti dlje. Vendar pa to ne more biti izgovor za poraz proti Olahu, ki je ravno tako preskočil kvalifikacijsko sito. Težave so imeli še mnogi favoriti, iz elitne evropske deseterice so se do četrtfinala prebili zgolj trije (!), v polfinale dva, v francoski finale eden.

Možnosti za zmago nad Olahom je najizkušenejši Urhov izbranec seveda imel, a jih ni izkoristil. Po zaostanku z 0:2 v nizih se je še pravočasno pobral in izenačil, v šestem nizu pa se je zdelo, da je s sebe vendarle stresel oklep, ki ga je bremenil, pred tem mu namreč Finec z odličnimi začetnimi udarci ni dovolil, da bi se sprostil in zaigral svojo igro. Tokič je vpisal kar šest točk zapovrstjo in tekmeca porinil na rob brezna, imel pri vodstvu z 10:8 dve zaključni žogici na svoj servis, a ni znal postaviti pike na »i«.

Za nameček je tudi med dvojicami v navezi s Srbom Aleksandrom Karakaševićem izpadel v osmini finala, najdlje – v četrtfinale, v katerem je pokleknila pred poznejšima prvakinjama – je tako v paru s Švicarko Rachel Moret napredovala Alex Galič, ki si za prikazano v Budimpešti zasluži čisto petico.

»Če prežvečim zadnjih šest mesecev, moram biti zadovoljen. Sploh od Ria do EP sem igral odlično. Padec je žal moral priti, pa čeravno bi si želel, da se to ne bi zgodilo ravno na EP. Nihče ne izgublja rad in vsak poraz je boleč, ne glede na to, ali je na nasprotni strani mreže Ma Long ali Olah. Toda če so v šestnajstini finala lahko pokleknili Ovčarov, Andrej Gaćina in Panagiotis Gionis, naj bo dovoljeno tudi meni,« je v svojem slogu strnil vtise prekaljeni 35-letni Primorec.

»Bojan je bil večji del dvoboja pod pritiskom in nervozen, saj se je bal odličnih tekmečevih prvih žogic. Olah je v odločilnih trenutkih igral odlično in predvsem pogumno, Tokiču pa se ni posrečilo razviti prave igre, največ preglavic mu je povzročalo vračanje servisa. Če je le malenkost slabše, to lahko pomeni poraz tudi proti nižje rangiranemu igralcu. Škoda, kajti s formo zadnjega obdobja bi lahko prišel precej dlje,« je pod nastope prvega slovenskega loparčka potegnil črto selektor Urh.