Petje v dveh letih na svetovni vrh

Ljubljana – Samo Petje je pred kratkim spisal novo poglavje v zgodovini naših borilnih športov. Z odmevno tokijsko zmago nad domačim zvezdnikom Hinato Vatanabejem je postal prvi Slovenec, ki je dvignjenih rok zapustil profesionalni japonski ring, iz katerega izvirajo obračuni po pravilih K1.

»Ko mi je hrvaški kolega Zelg Galešić, prav tako izvrsten borec, ponudil dvoboj na Japonskem, sprva nisem mogel verjeti ušesom. O tem se namreč sanjal vse odtlej, ko sem začel občudovati tamkajšnje predstave enega od vzornikov Mirka 'Cro Copa' Filipovića. Seveda nisem dolgo odlašal s privolitvijo,« je razkril Petje, ki je priložnost za premierni nastop v deželi »vzhajajočega sonca« dobil po tem, ko ga je zavrnil njegov stari znanec Teo Mikelić, ki se je že predtem dogovoril za drug obračun.

Kakor hitro je 22-letni Metličan sprejel ponudbo, tako ekspresno je nato tudi opravil z Vatanabejem, ki sodi med najboljše borce na svetu v kategoriji do 70 kilogramov. »Že s prvim udarcem sem ga dobro zadel in mu pošteno zamajal tla pod nogami, od začetnega šoka pa si očitno ni več opomogel. V drugi rundi sem ga nato trikrat spravil v nokdavn, od tega dvakrat s kolenom, tako da sodniku na koncu, čeprav je poskušal Hinato rešiti s počasnejšim štetjem, ni preostalo drugega, kot da je prekinil dvoboj,« je Petje, ki ima zdaj v svoji statistiki 24 zmag (19 s k. o.), 1 neodločen izid in 5 porazov, opisal pot do svojega doslej najodmevnejšega skalpa.

Vatanabe namreč na lestvici združenja Glory, ki velja za najmočnejše na svetu, zaseda šesto mesto, kar je zgovoren podatek o tem, kako zelo kakovosten borec je. »Pred obračunom z menoj je nanizal sedem zmag zapovrstjo, nazadnje pa je izgubil pred skoraj dvema letoma z nizozemskim šampionom Andyjem Ristiejem. Za nameček je imel prednost domačega terena in je bil tudi zato favorit,« je vzhajajoči slovenski zvezdnik našteval podatke, ki dajejo njegovi zadnji zmagi še toliko večjo težo. Najpozneje z njo je dokazal, da se lahko enakovredno meri z največjimi asi kikboksa in da jih lahko tudi premaguje.

S spektakularno predstavo je navdušil tudi mnoge domače ljubitelje borilnih športov, kar so pokazali z gromkim aplavzom ter številnimi prošnjami za podpis in skupno fotografiranje, sam pa se jim je za pošteno navijanje zahvalil z globokim priklonom. Japonski menedžer Koiči Kavasaki, ki mu je – mimogrede – pred obračunom izdal nekaj šibkih točk Vatanabeja, mu je že obljubil nov obračun v Tokiu, ki naj bi ga imel decembra. Še pred tem pa ga čakata nastopa na prireditvah hrvaškega združenja Final Fight Championship (FFC) in 4. oktobra tudi dvoboj na spektaklu Glory.

Potem ko se je zaradi nesporazuma, kakor ga je sam poimenoval, razšel s trenerjem Petrom Pupovcem in njegovim klubom Red Devil, se je na Vatanabeja pripravljal z Juretom Cesarjem in Josipom Poplašenom, s katerima je pred leti začel trenirati tajski boks v Črnomlju. Ogromno je odnesel tudi s sparingov v Gorici z italijanskim zvezdnikom armenskega rodu Giorgiom Petrosjanom, s katerim bo – tako kot z nekaterimi slovenskimi borci z Miranom Fabjanom na čelu – vadil tudi v prihodnje. Za njegovo telesno pripravljenost pa bo skrbel Tomaž Brinec, nekdanji boksar ter zdajšnji kondicijski trener košarkarjev Krke in slovenske reprezentance.

Petje pač ničesar noče prepustiti naključju. »V dveh letih se vidim na svetovnem vrhu,« je še poudaril 22-letni Metličan, ki se ni pozabil vnovič za vso podporo zahvaliti dekletu, družini, prijateljem, navijačem, pokroviteljem in vsem, ki mu stojijo ob strani.