Tiskane izdaje
Ljubljana – Petra Nareks ni skrivala razočaranja, potem ko pred dvema letoma ni izpolnila zahtevne norme svetovne judoistične zveze (IJF) za olimpijski turnir v Londonu. A je to ni potrlo; ravno nasprotno. Še naprej je trdo vadila in se ves čas po malem spogledovala z Riom de Janeirom '16, njeni zadnji dosežki pa kažejo, da se je po Atenah '04 in Pekingu '08 sposobna uvrstiti še na svoje tretje olimpijske igre.
Da se lahko po vseh težavah s poškodbami, ki jih je imela, še vedno kosa z najboljšimi judoistkami v kategoriji do 52 kilogramov, je 31-letna Žalčanka dokazala v začetku tega meseca na odprtem prvenstvu Evrope v Varšavi, kjer je v blestečem slogu opravila z vsemi tekmicami. Tako je osvojila že svojo deseto zlato kolajno in skupno 27. v svetovnem pokalu, v katerem se je na najvišjo stopnico zmagovalnega odra povzpela prvič po Taškentu septembra '11.
»Potem ko sem lansko jesen opravila skorajda vse obveznosti na Fakulteti za logistiko v Celju, sem se odločila, da bom poslej vse podredila judu, ker se želim uvrstiti še na OI v Riu de Janeiru. Trener Marjan Fabjan me je pri tem podprl in spisal program priprav, za katerega nisem pričakovala, da bo tako hitro obrodil sadove,« je (bila) Nareksova prijetno presenečena nad svojimi uspešnimi boji na turnirju v glavnem mestu Poljske, kjer je ugnala Armenko Žano Atenkevič, Ukrajinko Tetjano Levicko ter Francozinji Annabelle Euranie in Penelope Bonna.
Zanimiva je zlasti njena »povezava« z Euranie, s katero je pred enajstimi leti izgubila v finalu evropskega prvenstva v Düsseldorfu. »Annabelle je zatem tekmovala še do leta 2006, nakar je končala kariero, si potem premislila in se lani znova vrnila na tatami. Tako je pač z judom, odvisnosti od njega se zlepa ne znebiš. Je način življenja in tako je tudi pri meni,« je razkrila judoistka celjskega kluba Z'dežele Sankaku in pripomnila, da bo na boriščih vztrajala vsaj še dobri dve leti.
»Če sem v ta šport vložila že več kot dvajset let, bom pa še dve. Izgubiti tako ali tako nimam česa, lahko pa ogromno (pri)dobim,« je poudarila in se spomnila »stave«, ki jo je po sprejemu olimpijske prvakinje Urške Žolnir ob vrnitvi iz Londona '12 na brniškem letališču sklenila z Rašo Sraka Vuković. Ko ji je namreč Nareksova omenila, da njiju kolajni čakata v Riu, ji je Ljubljančanka v smehu odvrnila, da bo sama takrat že babica. A Žalčanka je zatem pribila, da misli resno, nakar ji je sedmouvrščena s prejšnjih poletnih OI segla v roke, češ da bo potem tudi sama vztrajala še štiri leta ...
»Jaz bom zagotovo poskusila, za Rašo, ki je medtem postala mamica, pa bomo še videli,« je pristavila dobitnica šestih kolajn z EP, ki se je sicer komaj dobro vrnila iz Brazilije, in sicer iz Saquareme pri Riu de Janeiru, kjer se je v tamkajšnjem odbojkarskem centru skupaj s klubskimi kolegi Lucijo Polavder, Tino Trstenjak, Ano Velenšek in Rokom Drakšičem udeležila vrhunskih desetdnevnih priprav, na katerih so ob domačih reprezentantih sodelovali še najboljši judoisti in judoistke iz velesil Francije, Nemčije, Nizozemske in Rusije.
Po le nekaj dneh, preživetih doma, pa je morala spet pripraviti kovček, saj je že včeraj odletela proti Samsunu, kjer se bo danes potegovala za čim višjo uvrstitev na tekmovanju za veliko nagrado Turčije (z nagradnim skladom 100.000 ameriških dolarjev). »Z ničimer se ne bom obremenjevala, ne z žrebom ne s tekmicami. Šla bom iz borbe v borbo in se stepla, kakor se najbolje znam,« je še dejala Nareksova. Ob njej se bosta na zadnjem turnirju za svetovni pokal pred evropskim prvenstvom konec aprila v Montpellieru pod slovensko zastavo danes in jutri borila tudi Andraž Jereb (do 66 kg) in Anka Pogačnik (do 70 kg).
