Plavalci so, promocije je premalo

Radovljica – Časi, ko so v slovenskih bazenih na mednarodnih tekmovanjih gostovali tuji plavalci najvišje ravni, so minili, saj si niti klubi niti zveza ne morejo privoščiti bogatih nagradnih skladov. Vseeno pa je bilo ob robu radovljiškega bazena precej obrazov iz tujine, estonsko izbrano vrsto je vodil dolgoletni slovenski reprezentant Peter Mankoč.

V poletni sezoni finalist svetovnih prvenstev ter evropski podprvak, pozimi pa vladar tekmovanj v 25-metrskih bazenih (nepremagljiv na EP v disciplini 100 m mešano kar devet let zapored!), se je začasno preselil na Baltik. Dolgoletno zvezo sta z estonsko plavalko Triin Aljand zaokrožila s poroko, pred tremi meseci sta se razveselila rojstva male Brine. »Zdaj je seveda Brina v središču pozornosti, drugače pa mi dnevi hitro minevajo ob študiju na visoki poslovni šoli na Bledu ter trenerskem delu pri estonski reprezentanci,« je najprej poudaril na mitingu. Zdaj seveda še naprej spremlja slovenski plavalni utrip, pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v Rusiji prav posebnega optimizma ne razgrinja.

»Med slovenskimi reprezentanti le Damir Dugonjić sodi med kandidate za zares odmevno uvrstitev, občudujem tudi Anjo Klinar, drugače pa sploh ni presenetljivo, da ni več vrhunskih tekmovalcev,« je bil kot ponavadi odkrit naš nekdanji plavalec in ob tem potožil tudi nad delovanjem PZS: »Iz tujine mi je težko spremljati dogajanje v slovenskem plavanju, ker pri zvezi storijo premalo za promocijo. Tako včasih na deseti strani športnih zapisov iz Slovenije najdem kakšno vrstico o utripu iz bazenov. Sledil pa sem evropskim igram v Bakuju in videl, da imamo vendarle nekaj obetavnih najstnikov.«

Ne glede na pomanjkanje adutov za svetovno prvenstvo pri slovenski reprezentanci pa je plavanje pri nas še naprej bolj razvito kot v okolju, kjer zdaj dela Mankoč. »Za nikogar med estonskimi reprezentanti ni realno dosegljiva uvrstitev v finale na prihajajočem prvenstvu v Kazanu, rad pa bi jim pomagal na poti do naslednjih olimpijskih iger,« je omenil 37-letni Ljubljančan, ki se je z estonsko zvezo dogovoril za strokovno sodelovanje prav do Ria de Janeira 2016: »Razmere za vadbo so na evropskem severu drugačne kot pri nas. Bazenov je pravzaprav več, saj ga ima domala vsaka šola, a 50-metrska objekta sta le dva: v univerzitetnem centru Tartu ter v enem od hotelov v Tallinnu. A slednji je zasebni, ura proge stane 60 evrov. Dogovorjeni smo sicer, da plačamo vstopnino za obiskovalce in nato upamo, da nihče od rekreativcev ne bo plaval po naši progi …«

Če bo Mankočeva družina tudi dolgoročno ostala v Estoniji, še ni jasno, a nekdanjemu plavalcu je všeč okolje evropskega severa s prijaznimi prebivalci in okusno hrano, med katero ga navdušuje predvsem priprava lososa na različne načine. Sam pa bi si želel nekoč postati profesionalni vodja ekipe plavalcev. Po vzoru Italijana Andree Di Nina, nekoč prav v takšni ekipi Petrovega nadrejenega.