Po notah vodilne madžarske športnice

Budimpešta – Prvo veliko plavalno tekmovanje po lanskih olimpijskih igrah, 17. svetovno prvenstvo, bo ostalo v spominu zlasti po rekordno polnih tribunah in izredni vznesenosti vseh navzočih. Takšna je bila podoba tudi zadnjega večera, ko je 12.000 gledalcev v razprodani Donavski areni dolgo ploskalo najboljšim, zlasti pa vodilni madžarski športnici Katinki Hosszu.

Sončna nedelja je v metropoli panonskega sveta najprej omrežila bencinske navdušence, v tradicionalni predstavi voznikov formule 1 na Hungaroringu so glede na razplet posebej prišli na svoj račun prav najbolj številni med obiskovalci iz tujine – Nemci in Finci. Mnogi med domačini pa niso potožili le nad sobotnim madžarskim porazom v vaterpolskem finalu s Hrvaško, temveč tudi nad spoznanjem, da nad nepozabnima dvema tednoma prvega plavalnega SP doslej v Budimpešti pada zastor. Letošnje prizorišče je zlasti po obisku in širši odmevnosti začrtalo zelo visoka merila, le malo kdo je sinoči med navzočimi v Donavski areni verjel, da bi Korejci čez dve leti na naslednjem SP v Gvandžuju lahko ponovili spektakel na takšni ravni.

Že uvod v zadnji večer je bil za občinstvo sanjski – s svetovnim rekordom. Litovska čudežna deklica Ruta Meilutyte od včerajšnjega dne ni več najhitrejša na 50 m prsno, njen dosežek je za osem stotink sekunde s časom 29,40 izboljšala Američanka Lilly King, ki je za zmago ugnala veliko rusko tekmico Julijo Jefimovo, omenjena prejšnja rekorderka z Baltika pa je bila 4. in je tako Budimpešto 2017 zapustila brez kolajne.

Morje rdeče-belo-zelenih trobojnic je pričakalo akterje uvodne moške predstave zadnjega dne, 400 m mešano, navdušenju ob drugem mestu domačega aduta Davida Verraszta nekaj minut ni bilo konca, toda Donavska arena je bolj kot kadarkoli v zadnjem tednu »eksplodirala« pozneje, ob sklepni zmagi Katinke Hosszu, štirikrat zapored že madžarske športnice leta. Breme izjemnih pričakovanj v domači javnosti je bilo v vseh teh dneh nad 28-letno plavalko izjemno, a prav za zadnji dan prvenstva in prestižno disciplino 400 m mešano se je očitno odlično zbrala, od prvih zavesljajev ušla tekmicam ter se veselila novega zlata. »Plavanje pred tako glasnimi gledalci bo ostalo v posebnem spominu, ne nazadnje pa štirih kolajn na enem prvenstvu nisem osvojila nikoli prej, zato si bom to Budimpešto posebej podčrtala,« je bila dobre volje na sinočnji sklepni novinarski konferenci.

Toda nenavadno čustveno je bilo tudi ob razpletu 50-metrskega hrbtnega šprinta. Do včerajšnjega dne štirikratni svetovni prvak Camilie Lacourt si je nato priplaval lovoriko št. 5, obenem je bil to zanj zadnji tekmovalni skok v vodo. »Drži, moje športne poti v bazenu je konec. Delal bom kot zasebni trener, a se preizkusil tudi v gostinstvu, saj sem pred kratkim v Parizu odprl restavracijo,« je za slovo od SP poudaril 32-letni Francoz. Veseli se novih izzivov, a obenem bo pogrešal tisti adrenalin, ko te pokličejo v sobo nastopajočih in potem odkorakaš k štartnemu kamnu …

Zanimivo pa, da je Francija ena od tistih velesil plavanja, ki je bila na tem prvenstvu komaj opazna. Prišla je le z 9 plavalci, pri vodstvu preizkušajo povsem novi rod. Nekatere reprezentance so v plavanju dejansko nekoč dosegale precej več kot danes, ko na vrhu ostaja nedotakljiva vrsta ZDA, v Rusiji se zgodba po krizi in dopinških zapletih premika navzgor, Britanci ohranjajo plavalni ugled, Avstralci delno, na Švedskem imajo sijajno Sarah Sjöström, v naši soseščini Italijani in Madžari stavijo na tradicijo in še naprej uspešno iskanje talentov. Drugi slovenski sosedi, Avstrija in Hrvaška, sta v preteklosti na velikih plavalnih tekmovanjih pokazali precej več, zlasti slednja še huje občuti pomanjkanje vrhunskih dosežkov kot naša reprezentanca. To pa očitno čaka še zelo veliko garanja in nujnih premišljenih potez vodilnih pri zvezi. V nasprotnem ne bo več želene vrnitve k nekdanjim dosežkom – torej vsaj ene uvrstitve v finale SP.