Po priznanju na EP naj bi Trstenjakova dočakala še službo

Kazan – Slovenski judoisti so doslej na prvenstvih stare celine skupaj osvojili že 38 (posamičnih) kolajn, od katerih je tri prispevala Tina Trstenjak. Potem ko se je pred tremi leti v Budimpešti ovenčala z bronastim odličjem, si je predlani v Montpellieru izbojevala naslov evropske podprvakinje, ki ga je ubranila lani v Bakuju. V ožji krog favoritinj v kategoriji do 63 kilogramov jo uvrščajo tudi v Kazanu.

»Mnogi od mene verjetno res pričakujejo marsikaj, sama pa si želim prikazati predvsem dobre borbe in ostati zdrava,« je poudarila Trstenjakova, ki je z večino klubskih in reprezentančnih kolegov na prizorišče tega prvenstva prispela šele včeraj zjutraj po nočnih letih z Dunaja v Moskvo in od tam v Kazan.

Da bodo tekmice še posebej motivirane, da premagajo številko 1 na svetu, je ne skrbi. »Ne, s tem se sploh ne obremenjujem. Morda se novinarji bolj. To bo zame tekma kot vsaka druga, najhujše nasprotnice bodo večinoma iste kot na drugih turnirjih, bo pa treba resno računati tudi s presenečenji,« je opozorila 25-letna Celjanka in v isti sapi pristavila, da si tudi s tem, da bi morala ostati na vrhu lestvice svetovne judoistične zveze (IJF), ne beli glave.

Na vprašanje, kako bi ocenila svojo zdajšnjo pripravljenost (ali je tako dobra kot lani pred junijskimi evropskimi igrami v Bakuju, kjer je bila druga, ali pred avgustovskim svetovnim prvenstvom, kjer se je ovenčala z zlato lovoriko), je odvrnila, da je to težko primerjati. »Čeprav mi je malo nagajalo zdravje, manjšim težavam s kolenom se je namreč pridružilo še nadležno kašljanje, ki se ga še nisem povsem znebila, sem bolj ali manj uspešno prestala vse treninge. Z Ano Velenšek sva bili na Japonskem, poleg tega smo se s klubom udeležili tudi 'sparingov' na Madžarskem in v Italiji,« je razkrila.

Morda so imeli celo več priprav kot v enakem obdobju lani, kar gre seveda pripisati olimpijskim igram, ki so vendarle glavno letošnje tekmovanje v judu. Da bo na slovesni prireditvi evropske zveze (EJU) v Kazanu prejela priznanje za najboljšo tekmovalko lanskega leta, pa je izvedela šele tik pred odhodom. »Ne, tega res nisem vedela. Kaj naj rečem? Super! Na nagrado sem izjemno ponosna. To je priznanje za ves vloženi trud,« je povedala judoistka najuspešnejšega slovenskega kluba Z'dežele Sankaku, ki si podobno kot trener Marjan Fabjan in njeni klubski kolegi tudi sama šteje v veliko čast, da je prišla decembra o njih posnet dokomentarni film celo televizijska ekipa iz Tokia. »Da te pridejo snemat z ene od japonskih televizij, je seveda veliko priznanje. Ponavadi je ravno obratno, saj Evropejci kopiramo Japonce. Nekaj odlomkov so sicer o nas posneli že v Tokiu, preostanek so prišli naredit na sedež našega kluba na Lopati. Snemali so nas, kako in kje treniramo, izpadlo pa je baje super in tudi gledanost je bila zelo velika,« je zaupala.

Glede evropskega prvenstva je še dejala, da se bo poskušala jutri prikazati v čim lepši luči. »Če se bom dobro borila, verjamem, da bo dober tudi rezultat. Ta bi bil najlepša popotnica za Rio de Janeiro,« si je zaželela Trstenjakova, ki o tem, da naj bi jo prihodnji mesec zaposlili na carini, ni želela preveč razpredati. »Baje bom maja res prejela službo, vendar pa o njej, dokler je ne bom imela v 'rokah', še ne bi rada govorila ...«