Polovičarstvo ne vodi k olimpijski kolajni

Dugonjićev trener Matija Medvešek potrdil oceno o slabši pripravljenosti plavalca kot lani.

Objavljeno
20. avgust 2014 15.13
Damir Dugonjić Ravne na Koroškem 23. julij 2013
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Berlin – Četudi je za začetek pokazal manj kot med svetovno elito lani v Barceloni, Damir Dugonjić ostaja udarni adut slovenske izbrane vrste. Po prvi uvrstitvi v finale in 7. mestu na 100 m prsno (1:00,80) bo zdaj napadel kolajno na 50-metrski tekmi. O prihodnosti pa je odkrito spregovoril Matija Medvešek, njegov dolgoletni trener.

Seveda so se v slovenskem taboru razveselili prvega berlinskega nastopa v finalu, a trener nad razpletom ni bil niti navdušen niti presenečen.

»Pravzaprav le še naprej ostajam pri mnenju, ki sem vam ga predstavil že v Radovljici, kmalu po Damirjevi vrnitvi iz ZDA – za to sezono ni dovolj pripravljen. Kaj je počenjal v Ameriki poltretji mesec, ne vem natančno, jasno je le, da njegova trenutna konkurenčnost, predvsem v disciplini 100 m prsno, ni na ravni lanske pripravljenosti,« ni skrival domači trener ocene o vodilnem slovenskem reprezentantu in se pri priči spomnil programa iz prejšnje sezone, ko si je plavalec le za dva tedna in pol oddahnil v Ameriki, kjer je sicer prej preživel študijska leta in se tudi oženil. Z Medveškom pa se je vrhunsko pripravil za poletje 2013.

»Ko pa ni ustrezne telesne forme, izgine tudi samozavest. In to je bilo dobro videti prav v tem berlinskem finalu na 100 m prsno, ko je resda upošteval nasvet o hitrem začetku, a že po prvi četrtini popustil. Frekvenca je bila že nižja, plaval je z zavoro in poskusil moči prihraniti za končnico. A ker dejansko ni tako dobro pripravljen kot pred enim letom, se mu sklepni scenarij ni posrečil,« je razkrila Medveškova analiza. Ob tej smo ga podobno kot tudi med zadnjim DP na Ravnah, torej pred odhodom v Berlin, vprašali, ali res ni bilo mogoče prepričati plavalca, da bi pogosteje vadil v domačem kraju ter tekmoval na močnih evropskih preizkušnjah, nakar nam je odgovoril: »Res ga za to sezono nisem hotel prepričevati na silo. Prepustil sem mu svobodno odločitev in če bi se tukaj odrezal s pripravljenostjo in podobnim plavanjem na 100 m kot lani, bi mu lahko le čestital kot tudi njegovemu ameriškemu trenerju. Tako pa je res viden padec. Seveda je sleherni nastop v finalu vreden spoštovanja, zdi se ti pa škoda, da ni dosegel več, ker poznaš njegove sposobnosti.«

Trener iz vrst Fužinarja, zdaj še po včerajšnji uvrstitvi Tjaše Oder v finale spet vodilnega slovenskega plavalnega kluba glede dosežkov v odmevni tuji konkurenci, postane precej bolj optimističen, ko se tema pogovora zasuče k jutrišnjemu Dugonjićevemu nastopu na 50 m prsno. »Tu gre za povsem drugačno tekmo. Z izjemo ta čas očitno res sijajnega Adama Peatyja so vsi tekmeci realno premagljivi, kar pomeni, da bo Damir težko ubranil naslov prvaka, a kolajna je vsekakor dosegljiva.«

Za višje cilje, sprva vrnitev na raven odlične lanske pripravljenosti in nato njeno nadgradnjo, pa bo moral 26-letni Korošec še zelo garati. Prihodnje leto ga čaka svetovno prvenstvo v Rusiji, nakar bi trener s svojim plavalcem rad podčrtal izjemno zgodbo na OI v Riu de Janeiru.


»Do konca tedna bom z njim potisnil vse pogovore o prihodnosti v kot. Najprej se je treba zbrati za 50-metrsko tekmo, ko pa se vrnemo domov, bomo poskusili uresničevati načrt, ki ga podpirata tako Miran Kos, predsednik kluba in hkrati zveze, ter tudi Damirjeva soproga. A to pomeni, da polovičarstva več ne bo. Če bo treba petkrat na višinske priprave, bomo šli pa petkrat. Plavalec ima sposobnosti za svetovni rekord in olimpijsko kolajno, toda le ob stoodstotnem pristopu. Če je na to pripravljen, bova delala skupaj, drugače ne več,« je sicer povsem umirjeno, brez ostrih besed, zvenel trenerjev glas. Nasmeh bi se mu vrnil s kolajno za konec berlinskega tedna, ta bi obema vlila moči v pričakovanju naslednjih dveh sezon …