Veseli jo, da treningi kombinacije le niso bili zaman
Planinska zveza Slovenije je na sedežu v Ljubljani pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predstavila uspešno odpravo s septembrskega SP v Moskvi.
Odpri galerijo
Luka Potočar in Mia Krampl (v sredini) na sprejemu v Ljubljani. FOTO: Manca Ogrin
Najvišje sta s srebrnima kolajnama posegla 19-letni Jeseničan Luka Potočar in 21-letna z Golnika Mia Krampl. Člane odprave sta pozdravila in ekipi čestitala predsednik zveze Jože Rovan ter generalni sekretar Damjan Omerzu. Potočar in Kramplova sta s seboj prinesla tudi kolajni iz prosojne plastike. Na zvezi so jima pripravili presenečenje in ju obdarili s torto.
Letošnje SP v športnem plezanju je bilo peto zaporedno, s katerega se je slovenska reprezentanca domov vrnila z odličjem. Letos pod vodstvom selektorja Gorazda Hrena in trenerjev Luke Fonda in Domna Švaba z dvema srebrnima kolajnama. Slovenska bera kolajn na SP se je začela pred 20 leti, ko je za zlato odličje v težavnosti poskrbela Martina Čufer, v dveh desetletjih od uspeha Čufarjeva pa so slovenski plezalci zbrali že 20 kolajn.
Za zgodovinski dosežek je v svojem prvem finalu na SP poskrbel Potočar. Član športno-plezalnega odseka športnega društva Radovljica je postal svetovni podprvak v težavnostnem plezanju in prvi Slovenec s kolajno na največjem prvenstvu v težavnostnem plezanju, saj so jih v tej disciplini prej osvajala le plezalke.
Njegov uspeh je dopolnila Golničanka Kramplova, članica alpinističnega odseka kranjskega planinskega društva je bila pred dvema letoma v Hačiodžiju srebrna v težavnosti, tokrat pa je kot edina Slovenka v Moskvi tekmovala v vseh posamičnih disciplinah in v končnem izračunu prvenstvo končala kot svetovna podprvakinja v kombinaciji.
Mina Markovič je bila v letih 2009, 2011 in 2014 tretja v kombinaciji, leta 2014 tudi svetovna podprvakinja v težavnosti in leta 2016 v Parizu tretja v tej disciplini. Maja Vidmar je v letih 2007 in 2009 osvojila bron v težavnosti, v moški konkurenci pa je Sloveniji prve stopničke priplezal Jernej Kruder z drugim mestom v balvanskem plezanju leta 2014 v Münchnu. Janja Garnbret je leta 2016 v Parizu postala svetovna prvakinja v težavnosti, leta 2018 v Innsbrucku osvojila srebro v isti disciplini ter postala svetovna prvakinja v balvanih in olimpijski kombinaciji, v Innsbrucku si je balvanski bron priplezal tudi Gregor Vezonik. Leta 2019 je Garnbretova v Hačiodžiju pisala zgodovino z zlatimi odličji tako v balvanskem in težavnostnem plezanju kot v kombinaciji.
Pri odličjih Markovičeve in Kramplove v kombinaciji ni šlo za samostojno tekmovalno disciplino. Uvrstitve tekmovalcev so določili na podlagi končnega seštevka posameznih uvrstitev v vsaki od treh disciplin na SP. Šestkratna svetovna prvakinja Garnbretova je tako edina tekmovalka v svetovnem merilu, ki je osvojila zlate kolajne v vseh treh izvedbah tekmovanja v kombinaciji športnega plezanja kot mnogoboju hitrosti, balvanov in težavnosti na SP v letih 2018 in 2019 v Innsbrucku in Hačiodžiju ter na olimpijskih igrah avgusta v Tokiu.
Na OI v Parizu 2024 kombinacije ne bo več na sporedu. Kolajne bodo delili v hitrosti kot posamični disciplini, balvani in težavnost pa bosta del nove združene discipline. Tekmovalni format novega tekmovanja morajo še preizkusiti.
Letošnje SP v športnem plezanju je bilo peto zaporedno, s katerega se je slovenska reprezentanca domov vrnila z odličjem. Letos pod vodstvom selektorja Gorazda Hrena in trenerjev Luke Fonda in Domna Švaba z dvema srebrnima kolajnama. Slovenska bera kolajn na SP se je začela pred 20 leti, ko je za zlato odličje v težavnosti poskrbela Martina Čufer, v dveh desetletjih od uspeha Čufarjeva pa so slovenski plezalci zbrali že 20 kolajn.
»Vsak dan bolj cenim ta dosežek. Čestitke prejemam od vsepovsod, podpora je res neverjetna. Upam na čim več podobnih podvigov v prihodnosti in si želim, da bi videl še več Slovencev s kolajno okoli vratu – in o tem ne dvomim,« je uspeh podoživel Potočar. Mia Krampl je dodala: »V Tokiu se mi ni ravno izšlo in veseli me, da treningi, ki sem jih vlagala v kombinacijo, niso bili zaman. Zagotovo po tekmi težavnosti nisem bila dobro razpoložena in medalja iz kombinacije je vsaj malo ublažila neuspehe prejšnjih dni. V ponos pa mi je, da je moja medalja dvajseta medalja naše ekipe. Predvsem zato, ker je to pokazatelj, kako uspešna je slovenska reprezentanca. V čast mi je biti del tako močne ekipe s tako uspešno zgodovino.«
Za zgodovinski dosežek je v svojem prvem finalu na SP poskrbel Potočar. Član športno-plezalnega odseka športnega društva Radovljica je postal svetovni podprvak v težavnostnem plezanju in prvi Slovenec s kolajno na največjem prvenstvu v težavnostnem plezanju, saj so jih v tej disciplini prej osvajala le plezalke.
Novo srebro za Kramplovo
Njegov uspeh je dopolnila Golničanka Kramplova, članica alpinističnega odseka kranjskega planinskega društva je bila pred dvema letoma v Hačiodžiju srebrna v težavnosti, tokrat pa je kot edina Slovenka v Moskvi tekmovala v vseh posamičnih disciplinah in v končnem izračunu prvenstvo končala kot svetovna podprvakinja v kombinaciji.
Mina Markovič je bila v letih 2009, 2011 in 2014 tretja v kombinaciji, leta 2014 tudi svetovna podprvakinja v težavnosti in leta 2016 v Parizu tretja v tej disciplini. Maja Vidmar je v letih 2007 in 2009 osvojila bron v težavnosti, v moški konkurenci pa je Sloveniji prve stopničke priplezal Jernej Kruder z drugim mestom v balvanskem plezanju leta 2014 v Münchnu. Janja Garnbret je leta 2016 v Parizu postala svetovna prvakinja v težavnosti, leta 2018 v Innsbrucku osvojila srebro v isti disciplini ter postala svetovna prvakinja v balvanih in olimpijski kombinaciji, v Innsbrucku si je balvanski bron priplezal tudi Gregor Vezonik. Leta 2019 je Garnbretova v Hačiodžiju pisala zgodovino z zlatimi odličji tako v balvanskem in težavnostnem plezanju kot v kombinaciji.
Pri odličjih Markovičeve in Kramplove v kombinaciji ni šlo za samostojno tekmovalno disciplino. Uvrstitve tekmovalcev so določili na podlagi končnega seštevka posameznih uvrstitev v vsaki od treh disciplin na SP. Šestkratna svetovna prvakinja Garnbretova je tako edina tekmovalka v svetovnem merilu, ki je osvojila zlate kolajne v vseh treh izvedbah tekmovanja v kombinaciji športnega plezanja kot mnogoboju hitrosti, balvanov in težavnosti na SP v letih 2018 in 2019 v Innsbrucku in Hačiodžiju ter na olimpijskih igrah avgusta v Tokiu.
Na OI v Parizu 2024 kombinacije ne bo več na sporedu. Kolajne bodo delili v hitrosti kot posamični disciplini, balvani in težavnost pa bosta del nove združene discipline. Tekmovalni format novega tekmovanja morajo še preizkusiti.
