Pred Riom svoboda odločanja

Slalom na divjih vodah: slovenski kandidati za olimpijske igre na dveh celinah.

Objavljeno
22. februar 2016 21.45
Tanja Volarič
Tanja Volarič

Ljubljana – V predolimpijskem, sploh pa olimpijskem letu ne sme biti napak, je osnovno pravilo, ki se ga kandidati za nastop na največji športni manifestaciji na svetu strogo držijo. Tudi zato so pri Kajakaški zvezi Slovenije letos prisluhnili željam slalomistov na divjih vodah, zaradi česar je del reprezentance po nekaj letih premora spet v Avstraliji, del pa v Združenih arabskih emiratih.

Potem ko so Slovenci vrsto let zime preživljali v Penrithu, kjer se je zaradi ugodnih vremenskih razmer zbirala vsa svetovna elita in tlakovala pot proti tekmovalni sezoni, so pri KZS pred slabimi štirimi leti sprejeli vabilo iz arabskega sveta. Šejkov sin je navdušen nad podobnim projektom v Charlottu namreč tam zgradil sodobno progo z brzicami, pri krovni organizaciji pa so hitro ocenili, da je večtedenski trening tam do trikrat cenejši kot na celini »tam doli«. A po treh zimah na Arabskem polotoku je del reprezentantov z nekdanjimi svetovnimi prvaki Petrom Kauzerjem, Luko Božičem in Sašo Taljatom na čelu lani jeseni izrazil željo, da bi se vrnili v Avstralijo, duh olimpijskih iger je pač že zelo močan, fantje pa so začutili, da bi pred odločilno sezono kariere raje več tednov trenirali na močnejši vodi. Za vse tri bo pač Rio v takšni obliki pomenil olimpijsko slovo, Kauzer bo namreč ob naslednjih OI štel že 37 let, dvojec pa bo letos zadnjič del olimpijskega programa.

Podobno so se odločili tudi kanuistka Nina Bizjak, kajakaša Martin Albreht in Janoš Peterlin, pa denimo Žiga Taljat, medtem ko je prvi mož slovenske reprezentance zadnjih let Benjamin Savšek, ki zadnje čase s skoraj vsakega večjega tekmovanja prinese odličje, ostal zvest umetni progi v Al Ainu. Ob njem pa še trije olimpijski kandidati, Simon Brus, Eva Terčelj in Urša Kragelj, vsi pa za razliko od skupine v Avstraliji zaradi precej lažje dostopnosti zimske trenažne baze priprave opravljajo v več etapah. Evropski prvak Savšek pri tem ne skriva, da mu takšen sistem precej bolj ustreza. Ugotovil je, da dolgo potovanje na drugo celino težje prenaša, vsaj enomesečna odsotnost pa se mu zdi nesprejemljiva tudi zaradi družine oziroma dveh majhnih otrok. Konec koncev je vse vrhunske rezultate v zadnjih treh letih dosegel, odkar pozimi trenira v ZAE, zato bi bilo pred OI nesmiselno korenito posegati v preverjeni način vadbe. Ga pa vseeno nekoliko skrbi, ker je v tej zimi že dvakrat zbolel, vsakič po vrnitvi domov, kar ga je stalo nekaj pomembnih treningov.

Kauzer, ki je z lanskimi rezultati nastop v Riu tako rekoč skoraj potrdil, meni drugače, priprave v Avstraliji so se mu vedno obrestovale in letos bo absolutni rekorder po času veslanja v Penrithu. Skupaj bo tam preživel kar dva meseca, zaradi česar je z njim odšla tudi njegova družina, ob progi s precej bolj divjo vodo kot v ZAE pa si s tem zagotovi tudi mir in osredotočenost, ki jih, kot zagotavlja, bližje domu ni. Hrastničan se dobro zaveda, da je pred njim zadnja olimpijska priložnost in da potem, ko v letu 2014 ni veslal zaradi poškodbe, v tem času potrebuje tudi veliko količinskega treninga. Minuli konec tedna je s sotekmovalci nastopil tudi na odprtem prvenstvu Avstralije in končal kot 28., precej višje pa člana dvojca, ki sta bila četrta. Sezona se jima lani sicer ni najbolj posrečila, a bosta v Riu spadala med favorite, olimpijski projekt pa je še edini, ki ga doslej nista uresničila. Luka Božič je tako ubral podobno pot kot Kauzer in bo v Avstraliji prebil le teden manj, medtem ko se mu je Sašo Taljat pridružil pozneje. »Mislim, da smo Avstralijo izbrali zaradi tehničnih stvari. Že prvi dan sem začutil, da je proga tukaj veliko boljša. Dopušča ti veliko različnih treningov. V Dubaju je prednost, da je proga dolga, vendar pa ni dovolj tehnična. Za to obdobje je proga v Penrithu vrhunska,« razloge za vrnitev na celino »tam doli« razkriva mlajši Božič.