Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je decembra lani nemška televizijska mreža ARD prvič objavila dokumentarec o dopingu v atletiki, je bilo na seznamu 225 grešnikov iz 39 držav (med njimi dva Slovenca) s sumljivimi krvnimi vrednostmi v obdobju med letoma 2001 in 2008. Potem ko ni bilo »odziva« pri IAAF in WADA, je ARD, podprta z britanskim Sunday Timesom, raziskavo z novim dokumentarcem (dokazi) razširila na obdobje do olimpijskih iger v Londonu 2012.
Na seznamu je 800 sumljivih atletov, tudi svetovnih prvakov in olimpijskih zmagovalcev v vzdržljivostnih disciplinah, katerih dopinški testi niso v skladu s standardi WADA. Britanski mediji so razkrili to »grozljivo podobo kraljice športa«, v kateri je največ sumljivih kolajn v teku na 1500 m (29). Sledijo hoja na 20 km (28), 800 m (16), 5000 m, 3000 m zapreke in 10.000 m (po 159), hoja na 50 km (13) itd. Na devetih največjih tekmovanjih v obdobju od SP v Edmontonu 2001 do londonskih olimpijskih iger 2012 je bilo največ sumljivih kolajn na SP v Helsinkih 2001 (21) in Osaki 2007 (20) ter OI v Pekingu 2008 (19).
Zanimiv je tudi britanski seznam z dopingom najbolj umazanih držav (v odstotkih pozitivnih primerov). Na vrhu je Rusija s 30 odstotki, sledijo Ukrajina (28), Turčija (27), Grčija (26), Maroko (24), Bolgaria (22), Bahrain (20), Belorusija (19), Slovenija (16), Romunija in Uganda (13), Brazilija (12), Španija, Kenija, Nizozemska, Kolumbija (11), Jamajka (9). V spodnjem delu so Nemčija, Italija (po 6), ZDA, Francija, Japonska, Poljska (5), Finska, Velika Britanija (4), Avstralija, Kanada (2) in na zadnjem mestu Nova Zelandija z dvema odstotkoma. Zanimivo je, da je denimo v času odvzetih sumljivih vzorcev na SP in OI bilo uradno dopingiranih kar 57 ameriških atletov in atletinj, slovenski »le« trije. Med ruskimi reprezentanti jih je na črnem seznamu 63, Britancev pa osem.
Etična komisija pri mednarodni atletski zvezi je že lani opozorila, da je bil seznam narejen še pred letom 2009, ko so vpeljali biološke potne liste. To dejstvo se ni spremenilo, kajti šele na SP v Moskvi 2013 so v celoti izvedli testiranja na podlagi »biološkega potnega lista«. Iz medicinske in protidopinške komisije so že pred meseci sporočili, da so resda sledili nenavadnim vrednostim, na podlagi ene same sumljive vrednosti v krvi ali urinu pa takrat niso mogli ukrepati, ker raven zanesljivosti testov pred biološkim potnim listom ni bila tako velika, da bi lahko posameznike kaznovali. Prav to pa je glavni očitek mednarodni atletski zvezi, da namreč ni sledila sumljivim primerom.
To, kar razkrivata v svetovnem merilu ARD in Sunday Times, smo v mikro odmerkih slišali in videli že večkrat. Včasih se zdi, kot so duhovito zapisali v Gazzetti dello Sport, da gre pri razlagah vrednosti krvi za nekakšen tobogan, po katerem gre zgodba enkrat dol in drugič gor, odvisno pač od strokovnjaka, ki jo pojasnjuje. Zdaj spet poslušamo o neomajnem zavzemanju za ničelno toleranco, še zlasti pri dveh kandidatih za predsednika IAAF Sergeju Bubki in Sebastianu Coeu (naslednika Lamina Diacka bodo izbrali konec meseca na kongresu v Pekingu). Ničkolikokrat prežvečena zgodba ob velikih tekmovanjih, a brez pravih rezultatov. bi lahko zapisali. Žal so te besede prazne, dokler metodologija odkrivanja dopinga ni usklajena in enovita. Biološki potni list ima preveč lukenj, kar navsezadnje dokazuje primer češkega kolesarja Romana Kreuzigerja, ki so ga kot prvega osvobodili sumničenj o anomalijah v biološkem potnem listu. Ta je v kolesarstvu bolj celovit in ima daljšo zgodovino kot atletski. UCI in WADA sta na podlagi Kreuzigerjevih dokazov odstopila od tožbe. Sumničenja seveda še ne pomenijo uporabe prepovedanih učinkovin.
Po vseh odzivih in komentarjih je na dlani, da je puščica usmerjena proti svetovni protidopinški agenciji, njeni »odvisnosti« in navsezadnje tudi v mnogih prvinah neenotni dopinški kodi. V senci dopinga v atletiki, ki je zagotovo zelo velik problem kraljice športa, in kritike protidopinške agencije (WADA) se seveda odvija bitka za predsedniško mesto v Svetovni atletski zvezi. Zagotovo ni naključje, da je afera izbruhnila prav zdaj, dobra dva tedna pred volitvami na svetovnem prvenstvu v Pekingu. Britanski mediji so pomenljivo zapisali, da Bubka prihaja iz Ukrajine, ki je druga na seznamu, takoj za Rusijo, katere 80 odstotkov kolajn je sumljivih, medtem ko je britanskih le sedem. Sporočilo je nedvomno, da je kraljica športa na dnu. Zato mora prekiniti z dosedanjim delovanjem, še zlasti na področju dopinga. Potrebuje seveda novo in odločno vlado, ki bo štartala »na dnu« in pometla z dopingom. Kako zelo podobna je ta zgodba kolesarski, ko je za predsednika UCI kandidiral Britanec Brian Cookson.
