Pri dopingu nikoli niso krivi samo športniki

Ponedeljkov pogovor: Prof. dr. Joško Osredkar o neetičnih farmacevtih in zdravnikih, genskem dopingu in metodah odkrivanja.

pon, 04.12.2017, 12:00

Dopinška karavana gre nezadržno naprej, saj je vedno določen delež športnikov in zainteresiranih strank v elitnem športu pripravljen goljufati. Nagrade za zmago so velike in mamljive, ljudje pa so v takšnih okoliščinah zelo pokvarljivi. Prof. dr. Joško Osredkar s Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo, ki sodeluje pri boju proti dopingu v športu že od leta 1990, je pred desetimi leti v pogovoru za sobotno prilogo Dela na vprašanje, kaj so uporabniki dopinga – goljufi ali bolniki – odgovorili, da bi težko določno odgovorili, ker si športniki nadenejo okove dopinga zaradi okolice, ki od njih zahteva zmage. Vsekakor pa zagovarja zdravstveni kriterij, ki je zanj na prvem mestu.

Zavoljo predsodkov in vsepslošne zahteve zmagati za vsako ceno tiste, ki tega niso zmožni doseči, prisilijo, da razmišljajo o nedovoljenih metodah in jemanju dopinga. Zdaj so ti pritiski še bolj neposredni, gladiatorski kot pred desetletjem. Kakšen je vaš odgovor danes?

Korenina zla je še vedno ista – ljubezen do denarja. Danes je zavoljo interneta veliko lažje priti do prepovedanih snovi, kot je bilo nekoč. Povrhu so v ozadju še nove tehnologije in snovi, ki v organizmu spodbujajo določene procese in pripomorejo k izboljšavi sposobnosti. Težko jih je vse odkriti, ker imajo takoimenovane pametne protokole. Zato govorimo o novem pristopu. Biološki potni list je zagotovo ena od stvari, ki je močno spremenila odnos do dopinga.

Z raziskovalno skupino Fakultete za farmacijo prof. dr. Boruta Štruklja, v kateri so še prof. dr. Mojca Lunder, doc. dr. Tomaž Bratkovič in asist. dr. Peter Molek, ste pripravili prototip splošne platforme na osnovi detekcije neznanih peptidov, proteinov ali peptidomimetikov. Osrednja svetovna protidopinška organizacija WADA je novo tehnologijo finančno podprla. Pravite, da sta v primerjavi s tradicionalnimi metodami naredili dva do tri korake naprej. Kakšne?

Postavili bomo metodo, ki bo prepovedana sredstva in učinkovine prepoznala na povsem drugačen način, kot to počno sedanja. Je bolj univerzalna in občutljiva. Na sedanjem seznamu so snovi, ki z določeno strukturo in delovanjem zajamejo večjo skupino. Mi gremo izven tega. Iščemo snovi, ki so drugačne po strukturi in povzročajo oziroma popravijo biološke učinke na ta način, da se vežejo v telesu. Posledično naredijo stimulacijo, kakršno v določenem segmentu receptorjev proizvajalci želijo. Mi želimo narediti teste, ki jih bodo prepoznali. Člani skupine smo zelo veseli in ponosni, da nas je podprla WADA, da je spoznala pomen naše raziskave. Upam, da bo slovensko okolje spoznalo, da je treba tudi v ta del športa nekaj vložiti.

Elitni šport je, z vsem svojim okrožjem, nenehno iskanje prednosti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, s katero si ves sistem pridobi finančno korist. Dobršen del denarja vložijo v nove raziskave. Vi greste tri korake naprej, neetični farmacevti in zdravniki ter biologi pa so na drugi strani vedno vsaj za en korak naprej. Kdo so pravzaprav ti ljudje?

To so vsekakor strokovnjaki, ki imajo toliko znanja kot tisti, ki odkrivamo njihove metode in snovi. Delujejo v dobro skritih laboratorijih, ki omogočajo športnikom, da pretentajo oziroma prevarajo današnji sistem nadzora.

Zadnja leta je bila na udaru Rusija. Tamkajšnje športne oblasti obtožujejo sistematične zlorabe dopinga. Svetovna protidopinška agencija (WADA) pa je nedavno priznala, da v poročilu neodvisne komisije pod vodstvom Richarda McLarena ni dovolj dokazov, da so ruski športniki sistematično kršili protidopinška pravila.

Nobenega dvoma ni, da morajo biti posamezniki, ki jim je dokazano uživanje dopinga, kaznovani. Seveda je treba ukrepati tudi, ko najdemo velik odstotek dopingiranih v nekem kolektivu. Včasih je to do posameznikov nepravično. Meja med posamezniki in kolektivi je namreč vedno zelo tanka in tvegana. Načeloma pa ne moremo kaznovati ekipe, če so krivi posamezniki. Vsak bi moral, preden da svojo sodbo, natančno pregledati primer, predvsem pa ne sprejemati prenagljenih (političnih) odločitev, s katerimi krhajo verodostojnost protidopinških agencij. Na žalost je tudi lov za dopingiranci povezan z denarjem in politiko.

Nekoč je bil na seznamu prepovedanih snovi kofein. Že dolgo ga ni. Je pa zelo učinkovit. Še zlasti pri vzdržljivostnem športu, saj zmanjšuje zaznavo napora.

Nobenega dvoma ni, da je kofein stimulativen za živčni sistem oziroma poveča budnost možganov. A le v določenih količinah. Zato je bil tudi na seznamu. Ko smo se pogovarjali, da bi mejno vrednost spremenili (znižali z 12 na 9 miligramov), smo ugotovili, da bi bilo to v kulturi, v kakšni živimo, nesmiselno. Kofein je iz prepovedanega prestavljen ne opazovalni seznam. Čeprav ni neposredno povezan s pozitivnim rezultatom, ga testiramo v vsakem odvzetem vzorcu. Če je povišan, naredimo analizo in poiščemo razlog, zakaj je bil tako povišan.

Kofein sem omenil zaradi stimulacije možganov. V zadnjem času se veliko govori o možganskem dopingu. Mnogi so prepričani, da bo manipulacija z možgani nova revolucija v športu. Ameriška družba Halo Neuroscience je denimo za OI v Riu 2016 razvila slušalke, v katere so vgrajene neinvazivne elektrode, ki lahko prenesejo majhen električni tok v možgane ... Bolj kot možganski doping pa je ta čas predstavljiv in prepoznaven genski. Govori se o vgraditvi umetnega gena v telesno celico oziroma vstavitev genetsko modificiranih celic. Poznamo že več kot 2000 genskih terapij. Veliko se piše, da so mnogi športniki že dobro preizkusili prototipe genskih terapij.

Gre za dokaj neznano področje. Današnja tehnologija in raziskave so na področju genov dale že toliko rezultatov, da jih v smislu bolezni in zdravljenja nismo zmožni vseh interpretirati. V tem delu je tudi največ prostora za zlorabo. Težko je reči, v kakšnem obsegu je genski doping prisoten, verjetno pa je, glede na to, kolikšna je potreba po vrhunskih dosežkih.

Posebna zgodba je dovoljeni doping in metode, ki pripomorejo k povečanju športnih sposobnosti, kakršne so denimo krioterapevtske komore in kisikovi šotori.

Teh metod ne moremo obravnavati kot prepovedane, ker je učinek enak kot na višinskih pripravah za določen čas. Rezultat in postopek, ki pripelje do boljših rezultatov, je torej enak, je pa etično vprašljiv, ker nekateri, ki si tega ne morejo privoščiti, pač nimajo enakih možnosti kot tisti z veliko denarja.

Nekateri redni uporabniki prepovedanih sredstev so imeli oziroma imajo dovoljenje za terapevtske izjeme. Eden izmed takšnih je bil denimo najbolj slaven dopingiranec Lance Armstrong. Ruska hekerska skupina Fancy Bear pa je z vdorom v bazo podatkov WADA odkrila, da so tudi drugi znani osvajalci kolajn na OI in SP jemali prepovedane učinkovine s pomočjo terapevtskih izjem. Na tem seznamu sta denimo britanska kolesarja Bradley Wiggins in Chris Froome, češka teniška igralka Petra Kvitova in njeni ameriški kolegici Serena in Venus Williams, ameriška telovadka Simone Biles. Vi imate negativno izkušnjo s terapevtsko izjemo. Kolesarja Tomaža Noseta so navkljub vsem priloženim dokazilom vendarle kaznovali. Kakšen je sedaj odnos do terapevtskih izjem?

Z Nosetovo terapevtsko izjemo nismo imeli težav, ker je bila diagnoza jasno določena. Je pa res, da v določenih primerih pride do nejasnosti. Takrat komisija za določanje terapevtskih izjem zahteva pojasnila. Zdravnik lahko predpiše prepovedano zdravilo le takrat, ko ni druge učinkovite terapije. Če je nekdo na podlagi dokumentacije dobil potrdilo od zdravnika za zdravila za kakšen drug namen, mi tega ne moremo vedeti. Vse terapevtske izjeme vnašamo v sistem ADAMS (Anti-Doping Administration and Management System). Doslej nam nobene izjeme niso zavrnili. Osebno pa jamčim, da so vse terapevtske izjeme v skladu z zakonom. Nobena doslej ni šla v revizijo. Opažam pa, da so v mnogih organizacijah in zvezah pri dajanju izjem manj dosledni.

Ogromno športnikov in športnic ima, po terapevtskih izjemah sodeč, astmo. Mar ni to število sumljivo?

Ko smo naredili analizo izjem, smo ugotovili, da jih imajo največ športniki iz Amerike in Evrope. To število se ne ujema s pojavnostjo astme v teh delih sveta. V Aziji ni nič manj te bolezni. Sistem je zdaj takšen, da verjamemo izvidom zdravnikov. Če bi bilo kaj sumljivega pri rezultatih ali pri čem drugem, potem mi lahko kot komisija zavrnemo terapevtsko izjemo in zahtevamo dodatna testiranja. Zaenkrat tega ni bilo.

Primer ruske teniške igralke Marije Šarapove je poseben tudi zategadelj, ker v določenih okoljih uporabljajo zdravila, ki jih preostali svet ne pozna. Kakšni so sploh kriteriji za prepoved učinkovin?

Da določeno snov ali metodo uvrstimo na seznam prepovedanih, imamo tri kriterije. Prvi je, da je učinek na nastop razpoznaven in dokazljiv. Drugi kriterij je, da je snov zdravju škodljiva. Tretji razlog je etičnost uporabe. Če sta dva kriterija dokazana, snov uvrstimo na seznam prepovedanih. Kriteriji so danes veliko bolj strogi, kot so bili nekoč. Verjetno je težko dokazati škodljivost za zdravje, če ima nekdo slušalke ne ušesih. Večkrat smo ugotovili, da so bila določena zdravila, ki jih ni niti na tržišču, že uporabljena, potreben pa je določen čas, da se naredijo preiskave, da se potrdi eno ali drugo.

V Sloveniji je uradno registriranih in kaznovanih 36 dopinških grešnikov. Nazadnje so na steber sramu pribili biatlonko Tejo Gregorin. Na seznamu kaznovanih pa ni trenerjev, funkcionarjev, zdravnikov, čeprav se natančno ve, kdo so bili trenerji, zdravniki in funkcionarji v vseh teh primerih.

Tudi sam sem zasledil to anomalijo. Najbolje za šport in športnika bi bilo, da povedo, kako je prišlo do pozitivnega testa in kdo vse je bil udeležen. Verjamem, da športnik, ki trenira in hodi po tekmovanjih, ni tisti, ki se bo poglobil v nečedni posel in ga obvladal. Dvomim, da ima toliko časa, da bi naštudiral učinkovitost posameznih snovi, predvsem pa naiven, da bi doping kar tako jemal. Nekdo mu je moral doping predlagati, ga prepričati o učinkovitosti in mu ga seveda prinesti. Velik delež krivde je seveda na športnikih, a tudi pri vseh drugih udeležencih prevare.

Znano je, da na klasičnih testih padejo najbolj neumni športniki, ne pa prebrisani in zviti, tisti, ki imajo za seboj dovolj velik kapital, da so vselej korak pred protidopinškimi metodami.

To seveda drži. Vseh dopingiranih, še zlasti tistih, ki uporabljajo najbolj sofisticirana sredstva in metode, ne bomo vedno ujeli. Dejstvo pa je, da se z vsako novo metodo in analizo manverski prostor dopinga in goljufij nenehno zožuje. Na vsaki stopnji razvoja odkrivanja prepovedanih snovi je število goljufov manjše.

Vemo, da doping ni in še dolgo ne bo poražen. Kdaj pa pričakujete začetek konca?

Pred 49 leti oziroma leta 1968 je bilo na seznamu šest prepovedanih snovi. Danes jih je 1000. Ta številka je odraz znanja. Z razvijanjem novih metod odkrivanja prispevamo določen kamenček v mozaik. To, da goljufom vsakič odščipnemo del maneverskega prostora, nas žene naprej. Najbolj pomembno pa je, da izobražujemo vse udeležence, predvsem pa tistim, ki prihajajo v vrhunski šport, povemo, kje je meja med uporabo in zlorabo.Izidi:
1. Tina Weirather (Lie) 1:18,52
2. Lara Gut (Švi) 1:18,63 +0,11
3. Nicole Schmidhofer (Avt) 1:18,79 +0,27
4. Tessa Worley (Fra) 1:19,35 +0,83
5. Mikaela Shiffrin (ZDA) 1:19,36 +0,84
6. Johanna Schnarf (Ita) 1:19,40 +0,88
7. Jasmine Flury (Švi) 1:19,44 +0,92
8. Cornelia Hütter (Avt) 1:19,46 +0,94
9. Sofia Goggia (Ita) 1:19,52 +1,00
10. Corinne Suter (Švi) 1:19,77 +1,25
...
29. Maruša Ferk (Slo) 1:20,94 +2,42
...

- skupno (7/39):
1. Mikaela Shiffrin (ZDA) 510
2. Viktoria Rebensburg (Nem) 336
3. Tina Weirather (Lie) 234
4. Petra Vlhova (Slk) 221
5. Cornelia Hütter (Avt) 182
6. Tessa Worley (Fra) 170
7. Michelle Gisin (Švi) 152
8. Frida Hansdotter (Šve) 141
9. Lara Gut (Švi) 133
10. Stephanie Brunner (Avt) 132
...
30. Tina Robnik (Slo) 44
34. Ana Bucik (Slo) 43
43. Ana Drev (Slo) 32
57. Maruša Ferk (Slo) 25
82. Meta Hrovat (Slo) 7

- superveleslalom (1):
1. Tina Weirather (Lie) 100
2. Lara Gut (Švi) 80
3. Nicole Schmidhofer (Avt) 60
4. Tessa Worley (Fra) 50
5. Mikaela Shiffrin (ZDA) 45
6. Johanna Schnarf (Ita) 40
7. Jasmine Flury (Švi) 36
8. Cornelia Hütter (Avt) 32
9. Sofia Goggia (Ita) 29
10. Corinne Suter (Švi) 26
...
29. Maruša Ferk (Slo) 2

 

Prijavi sovražni govor