Tiskane izdaje
Ljubljana – Odbojkarska evforija, ki so jo podpihnili slovenski reprezentanti s srebrom z nedavnega EP v Bolgariji, je z repom pomahala tudi še sinoči, ko je na uverturo v novo sezono lige prvakov v Stožice privabila več kot 1500 gledalcev. Ti so v obračunu z močno favorizirano Modeno videli borbeno predstavo ACH Volleyja, ki bi bila lahko nagrajena s častnim nizom.
Prav nobenega dvoma ni bilo: čeravno so Stožice za slehernega gosta težko osvojljiva trdnjava, pa so si v ljubljanskem taboru tokrat za cilj postavili predvsem čim čvrstejši odpor zares favoriziranemu tekmecu in, če bi se ravno ponudila priložnost, tudi kak odščipnjen niz. Nalogo jim je otežila poškodba hrbta podajalca Matije Jereba (skupil jo je v fitnesu), tako da je imel trener Bogdan Kotnik na razpolago le enega organizatorja igre, 36-letnega Roka Satlerja, ki je v dolgi karieri med evropsko klubsko elito že nastopal tako v majici ACH Volleyja kot minuli dve sezoni zamejske Posojilnice Dob.
Gostitelji so začeli v krču in bili že ob prvem tehničnem odmoru štiri točke zadaj. Večina servisov je letela na neprepričljivega kapetana Andreja Flajsa, edini zares razpoloženi obraz v zmajevem gnezdu pa je bil ameriški korektor Eric Mochalski, ki je prispeval polovico vseh klubskih točk. Dišalo je že po tem, da se bo Modena ob vodstvu s 17:11 sprehodila do prvega niza, nakar so se jim »oranžni« od nikoder prilepili za vrat, izničili prvo zaključno žogo tekmeca, pa nato še drugo in tretjo ter se dokopali celo do vodstva s 25:24, prvega v nizu. Ni veliko manjkalo, pa bi celo izvlekli niz, toda v končnici so pretehtale izkušnje. Podobno kot v finalu EP je tudi tokrat v ključnih trenutkih odgovornost nase prevzel francoski zvezdnik Earvin Ngapeth in z asom odšel na prvi odmor.
Nadaljevanje je bilo za Modeno zgolj še formalnost. Padalo je z vseh strani, ni ga bilo junaka, ki v napadu ne bi prispeval pričakovanega deleža (presenetil je Srb Miloš Nikić, ki je nekoliko nenadejano našel mesto v prvi postavi), soigralce pa je odlično razigraval Brazilec Bruno, ki ne velja zaman za enega najboljših, če ne celo najboljšega podajalca na svetu. Oba preostala niza sta bila odločena že davno pred končnico, je pa v domači vrsti Mochalski dobil učinkovitega partnerja v napadu v mladem, 20-letnem avstralskem reprezentantu Samuelu Walkerju, ki je bil za nameček tudi kar 80-odstotno uspešen pri sprejemu. Statistika je bila v celoti na strani Modene, ki je bila uspešnejša v številu asov (6:2) in blokov (9:7), pri sprejemu (60 %:53 %) in v napadu (54 %:39 %), gostje so si prav tako privoščili precej manj napak (24:16).
Slovenske šampione čez dva tedna čaka ena ključnih tekem sezone v ligi prvakov, saj bodo gostovali pri neposrednem tekmecu za končno tretje mesto v skupini C Vojvodini, ki je uvodoma ravno tako ostala praznih rok v dvoboju s še drugim favoritom Gdanskom (0:3).
Matija Pleško, libero ACH Volleyja: »Zamujena priložnost v prvem nizu. Bilo bi nam bistveno lažje, če bi ga dobili. Roke bi bile morda malo daljše, noge malo lažje. Po njem je bil razplet nekako pričakovan, razmerje moči pa realno. Težko je na tekmi početi stvari, ki jih na treningu ne moreš – govorim o hitrosti servisov in napadalnih udarcev, lucidnosti napadalcev ... Predvsem nismo vajeni takšnih začetnih udarcev, kot smo jih bili deležni tokrat, naša ekipa namreč tudi na treningih povečini servira s tal, imamo le dva skok-serverja. Ni mi treba poudarjati, da so nam nasproti stali svetovni mojstri, mi smo se jim skušali postaviti po robu, 'stepli' smo se, za kaj je to zadostovalo, pa ste videli.«
