Šerifov nagovor naredil razliko

Športna osebnost tedna: podajalec Denverja Peyton Manning osvojil drugi superbowl.

Tue, 09.02.2016, 15:00

Peyton Manning

Težko bi v New Orleansu 24. marca 1976 rojeni »quarterback« izhajal iz bolj nogometne družine. Oče Archie je bil med letoma 1971 in 1984 podajalec za New Orleans, Houston in Minnesoto. Dve leti starejši brat Cooper je bil na dobri poti, da si ustvari ime kot lovilec, a težave s hrbtenico so mu preprečile profesionalno kariero. Tretji brat Eli Manning (35 let) pa je že od leta 2004 podajalec pri New York Giants, s katerim je osvojil dva superbowla in je s 44.191 osvojenimi jardi 11. na večni lestvici. Tam bo še dolgo kraljeval Peyton, ki ga je na naboru 1998 kot prvega izbral Indianapolis Colts, s katerim je devet let kasneje osvojil prvi superbowl. Tedaj si ni mogel misliti, da bo na naslednjega moral čakati novih devet let. A ga je dočakal in v zgodovino se je zapisal kot prvi podajalec, ki je SB osvojil z dvema moštvoma.

Že res, da je bil Cam Newton MVP sezone in Von Miller MVP 50. superbowla, velikega finala lige NFL v ameriškem nogometu, toda soj žarometov je bil po zmagi Denver Broncos proti Carolina Panthers (24:10) usmerjen v živo legendo Peytona Manninga, ki je pri 39 letih prišel do drugega šampionskega prstana. Pa je »Šerif« res odigral zadnjo tekmo?

Druga zmaga po letu 2007 je bila krona Manningove 18-letne kariere, ki se je zdela v nezadržnem upadanju. To je bilo najbolj očitno sredi novembra na tekmi proti Kansas Cityju, na kateri je sicer prekosil rekorderja Bretta Favra po osvojenih jardih, vendar igral tako obupno, da je moral odstopiti mesto rezervnemu podajalcu Brocku Osweilerju. Ta je zaradi Manningove slabe forme in težav s poškodbami začel sedem tekem v sezoni, za mnoge najslabši Manningovi sploh. Toda izkušeni »quarterback« se je vrnil tja, kjer mu je mesto. V končnici je ugnal stara znanca, Bena Roethlisbergerja iz Pittsburgha in potem še Toma Bradyja iz New Englanda. V nedeljskem velikem finalu v Santa Clari je bil bleda senca petkratnega najbolj koristnega igralca lige. Zgolj 13 uspešnih podaj od 23 za pičlih 141 jardov pa je bilo dovolj za veliko zmago, saj je večino dela postorila obramba na čelu z izjemnim Millerjem, ki je ukrotil nadobudnega Newtona.

Manning je sporočil, da si bo vzel čas za premislek o tem, ali bo nadaljeval kariero ali ne, pri tem pa je poslušal nasvet nekdanjega trenerja pri Indianapolisu Tonyja Dungyja, naj se ne odloča o tako pomembni stvari v času, ko se vse vrti okrog superbowla. »To je bil dober nasvet. Za nami je čustven vikend in vse skupaj moram dobro premisliti,« je dejal Manning, čigar zgodbe v Koloradu je bržkone konec, saj bo Denver v novi sezoni za prvega podajalca imenoval 25-letnega Osweilerja. Toda pri Los Angeles Rams naj bi bili zagreti, da bi pot začeli z izkušenim zvezdnikom, če bi mu le še bilo do igranja.

Glavni trener Denverja, Gary Kubiak, je izpostavil Manningovo vztrajnost, da si je povrnil mesto v začetni postavi. »Vem, kako pomembno je bilo zanj, da je del vsega tega. Ponosen sem nanj, da se je vrnil v tako čudovitem slogu. Tem fantom pomeni ogromno. Lahko bi vso noč razlagal o najinih pogovorih v zadnjih desetih tednih, ko je bil poškodovan in se je trudil priti nazaj,« je igralčeva jeklena volja prevzela Kubiaka, prvega, ki je osvojil trofejo Vincea Lombardija kot igralec in trener z istim moštvom.

V enem najslabših superbowlov – pred tem niti en zmagovalec ni zbral manj kot 194 jardov – je Manning kazal znake staranja. Toda kar ni uspelo njemu, je nadoknadila neverjetna obramba, ki je Denverju prinesla tretji naslov, prvega po 17 letih. Prejšnja je osvojil z Johnom Elwayem v glavni vlogi. »Tekma je bila prav takšna kot sezona. Postavila je na preizkušnjo našo vztrajnost, voljo in nesebičnost. Kar prav je, da se je tako končalo. Imamo izjemno skupino mož, vsakemu posebej sem hvaležen,« je moštveni duh izpostavil Manning, ki mu je v glavi bržčas vrtel film izpred dveh let, ko je v superbowlu izgubil z neverjetnih 8:43 proti Seattlu.

»Peyton se je vrnil na vrh in če se bo na vrhu tudi poslovil, vsa čast,« je priznanje vodji izrazil C. J. Anderson in potrdil, da je Manning večer pred tekmo čustveno nagovoril soigralce in ob tem potočil tudi nekaj solz. Besede so navdihnile ekipo, ki ga ni pustila na cedilu. »V sezoni je moral skozi marsikaj. Mediji so ga 'ubijali' in morali smo ga braniti. Govoril nam je, kako je ves čas molil in verjel v nas. Želeli smo zmagati zanj,« je stanje duha v slačilnici razkril pomemben člen v obrambni vrsti Bradley Roby.

Težko si je zamisliti, da bo Manning pri 40 začel novo zgodbo. Ne zdaj, ko se je z bratom Elijem končno izenačil z dvema naslovoma prvaka. Tekma je bila morda res grda, toda za Manninga in njegove tovariše je bil rezultat naravnost čudovit in kakršno koli odločitev o prihodnosti bo sprejel »Šerif«, bo storil prav.

Prijavi sovražni govor