Tiskane izdaje
Ljubljana - Ruska atletinja Ana Pjatih si je prislužila štiriletni dopinški suspenz, je danes potrdilo arbitražno razsodišče za šport v Lozani (Cas). Ob tem bodo 36-letnici odvzeli tudi bronasto medaljo, ki ga je v troskoku osvojila na svetovnem prvenstvu v Osaki 2007. Bron bi zdaj morala prejeti Marija Šestak, ki bi tako postala prva slovenska atletinja s kolajno s svetovnega prvenstva, poroča STA.
Šestakova je v finalu dosegla 14,72 metra in tekmovanje končala na petem mestu - le za centimeter je ugnala takrat šestouvrščeno Italijanko Magdelín Martínez. Na tretjem in četrtem mestu sta bili Crysopiyi Devetzi iz Grčije in Ana Pjatih, nato so lani odličje odvzeli Devetzijevi, sedaj pa še Pjatihovi. Drugo mesto (zaenkrat) drži še ena Rusinja Tatjana Lebedjeva, z osebnim rekordom 15,28 metra pa je zmagala Kubanka Yargelis Savigne.
»Odlično je, da se izredno resno dela na tem, da je dopinga čim manj, in je tako treba delati tudi naprej. Toda sama ta trenutek, na sedaj osvojeno medaljo, gledam z mešanimi občutki. Kot da mi je nekdo ukradel kakšen velik in pomemben trenutek v življenju. Že pred časom sem o tem pomislila, kaj sedaj odkrivajo in odpirajo to za nazaj. Tega tam nisem doživela, zame se ne bo nič spremenilo. Povsem drugače bi bilo, če bi na tekmovanju osvojila odličje, ko si na zmagovalnem odru, ko dvigajo zastavo. Ko se ta občutek osebnega nelagodja malo poleže, pa je, jasno, prav, da se tako dopinške primere odpira tudi za nazaj, da se razčisti in je to obenem opomin za mlade, da premislijo, ko se začnejo ukvarjati z atletiko, kaj je prav in da ni bližnjic«, je za STA povedala Šestakova.
»Vesela sem bronaste medalje iz Osake, to je neka uteha za skoke prek 15 m in četrto mesto v Pekingu. Da je zelo vredna, se bom začela zavedati pozneje, verjetno, ko jo bom tudi v resnici dobila. Obenem sem se vpisala v zelo ozek krog slovenskih dobitnikov kolajn na SP, doslej sta jih priborila le Gregor Cankar in Primož Kozmus. Ponosna sem, da sem ob tako velikih športnikih. Obenem bo to spomin za moje otroke in vnuke, da jim bom lahko pokazala, da sem osvojila zelo pomembno medaljo,« je še dodala.
Na prostem ima Šestakova sicer centimeter boljši osebni rekord od Pjatihove (15,03 : 15,02). Dopinški suspenz Pjatihove je stopil v veljavo 15. decembra 2016, z datumom začasnega suspenza, so še sporočili iz Casa. Rusinja, ki so ji dokazali uporabo anaboličnih steroidov, je izgubila tudi vse naslove in dosežke v obdobju med 6. julijem 2013 in 15. decembrom 2016.
Marija Šestak je tako tik pred tem, da osvoji svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih na prostem. Dve ima iz dvorane: bronasta je bila na SP v Valenciji leta 2008, leto kasneje pa še srebrna na EP v Torinu.
S tem bi postala tudi prva slovenska atletinja z odličjem na SP na prostem. Metalec kladiva Primož Kozmus ima cel komplet medalj, Gregor Cankar pa bron v skoku v daljino iz Sevilije 1999.
