Sistem je dober, naj bodo še rezultati

Zaposlovanje športnikov: tekmovalnost pomaga, ni pa zagotovilo.

pet, 10.11.2017, 09:00

Ljubljana – »Vsak konec kariere je tragičen, zato se je nanj treba ustrezno pripraviti,« pravi nekdanji smučarski as Jure Košir. Olimpijski komite Slovenije (OKS) se z njim zelo strinja, zato športnike spodbuja k dvojni karieri. Ker je osip v športu velik in mnogi ne dočakajo vrhunskosti (in denarnih nagrad), so najnovejši ukrepi povezani predvsem z mladimi. Ti bodo lahko dlje in ceneje študirali, prek delavnic pa postali bolj konkurenčni na trgu dela.

Če si priden, se vse da, težava je praznina po koncu kariere

»Kot bi se vse življenje izobraževal za zdravnika, nato nekaj let delal v tej stroki, pri 40 letih ali še prej pa bi ti sporočili, da tega ne smeš več početi.« Tako občutke ob koncu športne kariere slikovito opiše selektor kolesarske reprezentance Andrej Hauptman. Prvi (in do letošnjega podviga Primoža Rogliča edini) Slovenec s kolajno na svetovnem prvenstvu je moral športno pot predčasno končati zaradi zdravstvenih težav, a je imel dovolj sreče in znanja, da si je takoj našel novo zaposlitev. Seveda v kolesarstvu: najprej kot športni direktor v Kolesarskem društvu Rog, nato pa na ministrstvu za izobraževanje v nacionalnih panožnih športnih šolah.

»Vrednote, ki sem jih pridobil v športu, so mi verjetno pomagale na nadaljnji poti. Če si priden, se da vse. Večji problem je praznina, ki nastane po koncu kariere, z njo sem se spopadal precej dlje,« izpostavlja težavo, ki slej ko prej prizadene slehernega športnika.



»Vsak konec kariere je tragičen, zato se je nanj treba ustrezno pripraviti,« pravi nekdanji smučarski as Jure Košir. Foto: Joco Žnidaršič

Marsikomu se uspe zaposliti že zaradi tekmovalnosti, saj na njej temelji globalni ekonomski sistem. Podjetja od uslužbencev pogosto pričakujejo podobne sposobnosti kot pri vrhunskem športniku, denimo, pripravljenost podrediti vse življenje za dosego cilja in učinkovito delo pod pritiskom. A zanašati se na tekmovalnost in iznajdljivost, ne na urejen sistem, je tvegano početje. Tega se zavedata tudi država in OKS.

V javnosti se pogosteje pojavljajo zgodbe o posameznikih, ki so po končani karieri spisali uspešno zgodbo še na drugem področju; manj govora je o tistih, ki so utonili v pozabo in morda zabredli v težave. OKS nima podatkov, koliko športnikov z vsaj mednarodnim razredom se po koncu kariere redno zaposli in kakšna je njihova izobrazba. Trenutno v sodelovanju z javno upravo zaposlujejo 115 aktivnih vrhunskih športnikov.

Privajanje na življenje po končani karieri je dolgotrajen proces, zato OKS želi več pozornosti posvetiti izobraževanju in ozaveščanju mladih. Do zdaj je bila večina projektov usmerjena na že uveljavljene športnike: spodbujanje dvojne kariere, poklicno integracijo ter znanje in usposabljanja, potrebna za doseganje konkurenčnosti na trgu dela. »Ključno je, da se športniki že v najstniških letih, ko še ne vedo, kaj bodo v karieri dosegli, zavedajo pomena izobrazbe,« pravi Košir, eden tistih, ki so uspehe dosegali tako v športu kot v poslu.

Podpora tistim iz socialno šibkejših okolij

»Mladi se bodo na delavnicah – prve bodo čez teden dni v Portorožu – naučili praktičnih stvari, ki jim bodo prišle prav tako v športu kot pri iskanju zaposlitve drugje: od pisanja življenjepisa in vedenja na razgovoru do oblikovanja poslovnega načrta. Ne želimo jim dati ribe, želimo jih naučiti ribolova,« na OKS predstavijo projekt, ki na papirju zveni precej ohlapno: regijska pobuda, usmerjena v izobraževanje mladih ter zagotavljanje podpore mladim pri doseganju kariernih ciljev.



Med navzočimi na konferenci je bil tudi olimpionik Miroslav Cerar. Foto: Ljubo Vukelič

Koristi lahko predvsem tistim, ki bodo šport opustili predčasno ali ne bodo nikoli dosegli uspehov, ki bi jim zagotovili medijsko prepoznavnost in nekaj privarčevanega denarja. Znan obraz ima svoj glas, na samostojno pot pa je lažje kreniti bogat kot reven. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pripravljajo ukrep, s katerim bi športnikom iz socialno šibkejših okolij namenili več denarja. Generalni direktor Direktorata za šport Boro Štrumbelj upa, da bo lahko pozitivne novice sporočil čez 14 dni.

Nekoč ni štel le rezultat, ampak tudi zrela osebnost

Na novinarski konferenci ob predstavitvi delavnic in problematike zaposlovanja športnikov je bilo pomenljivo, da so bili vsi gostje povezani z individualnimi panogami: Štrumbelj je strokovnjak za plavanje, direktor OKS Bogdan Gabrovec je bil 20 let na čelu Judo zveze Slovenije, prisotni pa so bili še kanuist Benjamin Savšek, telovadec Miroslav Cerar in Košir. Gabrovec se strinja, da športniki iz ekipnih panog težje pridejo do kategorizacije in ugodnosti, ki jih ta prinaša, a prihodnost se mu zdi svetla: »Nov zakon o športu omogoča daljši študij in povračilo stroškov – verjamem, da bo to koristilo tistim, ki zgodaj odidejo v tujino, ti pa večinoma prihajajo iz ekipnih športov.«

Tudi dvakratni olimpijski zmagovalec Cerar je zelo zadovoljen s sistemom, ki je »neprimerno bolje urejen od nekdanjega«. Kljub temu je končal študij prava in mlajšim rodovom predstavlja zgled, kako dejansko izgleda dvojna kariera. Velik pomen za to pripisuje društvom in trenerjem: »Živel sem v času, ko si je okolje prizadevalo, da nismo zanemarjali šole. Športni delavci niso stremeli le za rezultati, ampak so želeli iz športnika zgraditi zrelo osebnost.«

Prijavi sovražni govor