Tiskane izdaje
Sofija – Jubilejno 30. evropsko prvenstvo v športni gimnastiki v Sofiji bo šlo v slovenski ženski reprezentanci v čimprejšnjo pozabo, saj je prineslo veliko razočaranje. Najprej so daleč za željami ostale mladinke, pred tem se je na uradnem treningu poškodovala Saša Golob, za kapljo čez rob pa je poskrbela Teja Belak, ki je sanjala o kolajni, a ostala brez finala.
»V kvalifikacijah bom nastopila z lažjim prvim skokom in težjim drugim, kar bi moralo zagotoviti zanesljivo uvrstitev v finale, tu pa bom šla potem na vse ali nič, torej z najtežjima skokoma, ki ju zmorem, saj nimam česa izgubiti, če ne bo kolajne, je vseeno, ali sem četrta ali osma.« Tako je pred natančno tednom dni na novinarski konferenci pred odhodom v Bolgarijo napovedovala Teja Belak, ki si je pač zelo želela izboljšati lansko četrto mesto s preskoka na EP. Njeno razmišljanje se je zdelo logično, a v nekaj dneh v Sofiji si je premislila in se odločila, da bo že v kvalifikacijah poskusila z obema težjima skokoma, ker je pač zadnje 14 dni vadila zgolj to. Zakaj se je odločila tako, ve najbolje sama, je pa jasno, da ni povlekla prave poteze.
Potem ko je na prvem orodju – od dveh, na katerih je nastopila v kvalifikacijah –, gredi, padla pri doskoku (12,733; 35. mesto), se je niz padcev nato kar nadaljeval. Najprej pri prvem, nato še pri drugem skoku, višine je bilo premalo, sprva je sicer pristala na nogah, a se na njih ni obdržala in sanj o finalu je bilo konec. Povprečna ocena 13,350 (13,400 in 13,300) je bila pač dovolj za 15. mesto med 24 tekmovalkami, kolikor se jih je predstavilo z dvema skokoma. »Očitno smo Teji na preskoku preveč naložili, saj ni bila stoodstotno nared za izvedbo dveh težjih skokov. V takšnem primeru včasih pač uspe, drugič ne. Razočaranje je seveda veliko, ker pač vsi vemo, kakšen je njen domet. A odločila se je, da gre na vse ali nič, če bi ji uspelo, bi bila zelo blizu vrha, tako pa je dobila – nič,« je komentiral njen trener Andrej Mavrič, ki ob tem ni želel prikimati ugotovitvi, da bi bila veliko bolj logična poteza, da gre šele v finalu na vse ali nič, v kvalifikacijah pa je to bolj ali manj nesmiselno, tudi vrhunska včerajšnja izvedba ji pač ne bi prinesla kolajne, z njo še ne bi izboljšala lanskega 4. mesta … »Logik je več, predvsem pa po 'bitki'. Lahko bi bile kvalifikacije tudi idealna priprava za finale,« je vztrajal Mavrič, ki svoje varovanke ni želel prepričevati, naj se drži prvotnega načrta, saj je prisluhnil njenim občutkom.
Za Belakovo je bila to ena zadnjih letošnjih tekem – morda bo nastopila še na svetovnem pokali v Anadii –, saj jo v kratkem čaka operacija gležnja, po kateri naj bi v pravo formo spet prišla aprila.
