Slovenski šahisti v Bakuju v boju za vrh

Baku – Šahovska olimpijada se bliža vrelišču, boji postajajo vse bolj napeti, vrednost vsake poteze skokovito narašča. Kot že na nekaj zadnjih olimpijadah, smo tudi letos priče številnim presenečenjem, med tistimi, ki jim zelo dobro kaže, pa so slovenski tekmovalci.

Slovenci šahirajo odlično in so po osmih krogih (od enajstih) tik pod vrhom, uvrščeni v skupini med 7. in 17. mestom, z možnostjo za preboj še višje. Seveda bi bil tudi vsak morebitni poraz izredno boleč in bi prinesel precejšnje strmoglavljenje navzdol.

V slovenski ekipi blesti Luka Lenič, ki je na drugi šahovnici neustavljiv in je v osmih partijah petkrat zmagal ter le trikrat remiziral, šahira pa z močjo 2.779 točke, kar mu odpira pot tudi do individualne kolajne. Imenitno šahira tudi veteran Aleksander Beljavski, ki je na prvi šahovnici zbral 4,5 točke v sedmih partijah in ki je izgubil le eno, zadnjo partijo proti Grkom, ko je pregorel v želji po zmagi. Svoj prispevek so dodali tudi oba primorska Jureta (Borišek in Škoberne) ter Matej Šebenik. V 8. krogu, ko je Slovence nekoliko nagradil žreb, je dolgo časa kazalo celo na novo zmago in preboj v območje kolajn: »Pred dvobojem sem dolgo okleval, saj sem nekako čutil, da bi moral odpočiti Beljavskega. Naš čelni igralec je že v častitljivih letih in težko je pričakovati, da bo tako naporen turnir vzdržal v enakomernem ritmu. Kakorkoli, po posvetu sem se vendarle odločil zanj in žal, črni dan je res prišel. Dvoboj sta rešila Lenič in Borišek, z lepima zmagama, Škoberne pa bi ga lahko celo odločil za nas, če bi ubranil slabšo končnico. V zadnja tri kola stopamo optimistično, izhodišče je imenitno, naslednji tekmica Latvija dokaj ugodna. Upamo na najboljše, morda tudi na uvrstitev med prvih deset, kar bi bila, glede na trenutno stanje slovenskega vrhunskega šaha, prava mala senzacija,« je pred zaključnimi partijami povedal selektor Matjaž Mikac.

Na vrhu je veselica. Favorizirani Rusi so trenutno na komaj 6. mestu in kot vse kaže, se bodo v boju za zlato še enkrat več obrisali pod nosom. Še posebej boleč je bil poraz proti Ukrajincem, ki so v Bakuju za nameček še brez prvega moža Vasilija Ivančuka. V zadnja tri kola z najboljšim izhodiščem vstopajo Američani, Ukrajinci in senzacionalni Indijci, z mlado, širši javnosti po imenih povsem neznano ekipo. Slovenskim dekletom ne kaže tako dobro kot fantom (trenutno so na 45. mestu), a je za popravo vtisa še dovolj časa. Tri sklepne zmage bi jih katapultirale naprej, morda celo med najboljših dvajset, prva priložnost bo že v naslednjem krogu proti skromnim Južnoafričankam. Za enkrat edina preko svojih ratinških zmožnosti šahira državna prvakinja Špela Kolarič. Ko (in če) se prebudijo še njene kolegice, bo bolj nasmejan tudi selektor Aljoša Grosar.

Tudi v ženski konkurenci je na vrhu pisano: po slabem začetku so se končno prebudile favorizirane Kitajke, na vrhu jim družbo delajo senzacionalne Američanke. Zmagovalke zadnjih treh olimpijad iz Rusije so komaj šeste, slabo kaže tudi zvezdnicam iz Ukrajine, s sestrama Muzičuk in zadnjima dvema evropskima prvakinjama Valentino Žukovo in Anno Ušenino.