Smučarska cenzura

Za demokracijo pravijo, da je stanje duha oziroma mora dati posamezniku prostor za osebno svobodo in svobodo izražanja, predvsem pa mu omogočiti, da vpliva na svoje življenje in delo. Novosestavljeni pravilnik smučarske zveze »o pravicah in dolžnostih tekmovalcev alpskih reprezentanc«, ki ga bo izvršni odbor pod predsedstvom Tomaža Lovšeta sprejel danes, je po eni strani sicer zadostil »demokratičnosti« s tem, da so ga postali v obravnavo klubom, po drugi pa pokazal na nedemokratičnost, avtoritativno in tehnokratsko vodenje, ker se o njem niso mogli izreči tisti, za katere je napisan.

Nihče od reprezentantov pravilnika ni dobil v pogled. O njem so slišali prvič, ko smo jih v anketi Dela povprašali, če vedo, da so v času, ko so bili na zaključnih tekmah svetovnega in evropskega pokala ter DP in testiranju novih smuči in opreme za novo sezono, pripravili obsežen pravilnik, ki ga bodo morali podpisati, če bodo želeli nadaljevati kariero. Nekateri so bili zgroženi nad nedemokratičnostjo, pridružili pa so se mislim ene od smučark, ki je tik pred zdajci dobila prek zvez v vpogled »strogo varovani dokument«, da jim je SZS s 1000 pravili odvzela svobodo in jih omejuje na vse možne načine. »Medtem ko smo mi vklenjeni v pravilnik, vodstvo, strokovni svet, trenerji, klubi in funkcionarji lahko počnejo, kar hočejo in za to nikoli ne odgovarjajo,« je še dejala.

Dokument o pravicah in dolžnostih tekmovalcev alpskih reprezentanc je v bistvu pravilnik o dolžnostih. Nekaj členov, kot tisti o delovanju v prid dobrega imena SZS, nastopanju v javnosti zgolj na načine, ki ne škodijo ugledu dobrega imena zveze in njenega vodstva ter (ne)dajanju izjav o razmišljanju o nastopanju za druge reprezentance, je najblažje rečeno kratenje pravice do svobode govora in izražanja mnenja. Gre pravzaprav za klasično cenzuro.

Čeprav nikjer ni omenjena Tina Maze, so mnogi členi napisani za ekipo aMaze. Največ vroče krvi bo zagotovo spet okrog pravice do oglaševanja osebnih sponzorjev, edinega vira prihodka posameznikov, ki ni neposredno vezan na rezultate. Po ukinitvi mesečnih prispevkov za uvrstitve na svetovni lestvici in nagrad za dosežke najboljšim slovenskim alpskim smučarjem grozi, da bodo ostali še brez osebnih sponzorjev, za nastopanje v reprezentanci pa bodo morali plačati soudeležbo.

Da velmožje SZS – od vrha do baze – pravilnika o dolžnostih ne predstavijo tekmovalcem, zaradi katerih so vpeti v šport, je tako, kot če bi v času grobega kapitalizma podrejeni kapitalistom odvzeli možnost zaslužka in jim narekovali, kaj vse morajo storiti, da se bodo lahko sami za svoj konjiček sproščeno zabavali. Ignoranca ne preseneča, ker smučarje obravnavajo kot gladiatorje in sužnje njenega veličanstva športa. Udeleženci, vključeni v industrijo zabave in prostega časa, niso zabavljači in brezosebne lutke, ampak odgovorni profesionalci, ki skozi garanje, mojstrstvo in znanje ter rezultate razveseljujejo ljudi in želijo biti za svoje delo tudi primerno plačani v času in prostoru vladajočega ekonomskega reda in družbenih vrednot. Prav zanimivo bi bilo videti, kaj o pravilniku pravijo strokovnjaki za človekove pravice.