So tudi športniki grožnja za ZDA?

Donaldu Trumpu ni uspelo. Njegovo začasno prepoved vstopa v ZDA državljanom sedmih muslimanskih držav je namreč zavrnilo še zvezno prizivno sodišče. Toda oddahnili si niso samo milijoni nedolžnih ljudi, ampak tudi mnogi vrhunski športniki.

Donald Trump je v isti koš vrgel otroke, ostarele ženice, pa tudi številne vrhunske športnike, potem ko je 27. januarja podpisal izvršni ukaz o 90-dnevni prepovedi potovanja v Združene države Amerike državljanom Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna, za 120 dni vsem beguncem in za nedoločen čas sirskim beguncem.

Med nasprotniki spornega zakona so bili mnogi športniki in športni funkcionarji. Hitro se je odzval eden najslovitejših atletov na svetu Mo Farah, britanski državljan, rojen v Somaliji, ki ima stalno prebivališče v Portlandu v ZDA. »Zaradi Trumpa se zdi, da sem alien, čeprav sem britanski državljan, ki v ZDA živi zadnjih šest let. Trdo delam, sem dejaven član skupnosti, plačujem davke, tukaj pa živijo tudi vsi moji štirje otroci. Toda zdaj sem izvedel, da skupaj s premnogimi ljudmi nisem več zaželen,« je zapisal v sporočilu za javnost.

Njegov primer je bil še toliko bolj pereč, ker se Farah trenutno nahaja na pripravah v Etiopiji, zato je bil v skrbeh, ali se bo sploh lahko vrnil domov k družini. Javno ga je podprl Mark Parker, izvršni direktor Nika, toda strah je bil odveč. Četudi bi Trumpov zakon obveljal, se Farah kot lastnik britanskega in somalijskega državljanstva ne bi mogel vrniti v ZDA zgolj v primeru, če bi bil v kateri od sedmih »prepovedanih« držav.

Prvaki nočejo v Belo hišo

Že med volilno kampanjo so Trumpu glasno nasprotovali številni zvezdniki iz lige NBA. Nekateri so tako jezni, da sploh nočejo več spati v Trumpovih hotelih (prvi med enakimi je superzvezdnik LeBron James), mnogi pa so zagotovili, da ne bodo odšli na obisk v Belo hišo, četudi bo njihovo moštvo osvojilo naslov prvaka.

Lastniki klubov, trenerji in igralci so ostro ošvrknili migracijski zakon novega ameriškega predsednika. Najbolj so v skrbeh pri LA Lakers in Milwaukee Bukcs, saj imajo v moštvu dva košarkarja, ki imata sudansko državljanstvo. Thon Maker iz Milwaukeeja ima sicer še avstralski potni list, Luol Deng iz Los Angelesa pa britanskega, toda morebitni problemi bi nastali, če bi njuno moštvo odšlo na gostovanje v Kanado k Torontu, saj bi prestopila ameriško mejo.

V velikih težavah so (bili) organizatorji mednarodnih tekmovanj. V ligi NBA v času vikenda vseh zvezd (All-Star) organizirajo tudi posebno tekmo najbolj talentiranih mladih igralcev iz vsega sveta. Lani je denimo na tem obračunu zaigral iranski mladenič Amir Reza Šahraveš. Prav tako so imeli skrbi organizatorji atletskih tekmovanj. Na slovitem maratonu v New Yorku so lani tekli trije tekači iz Irana, deveterica iz Sirije in en Somalec.

Trumpov sporni zakon bi ogrozil celo možnosti, da Los Angeles gosti poletne olimpijske igre v letih 2024 ali 2028. Težko si je namreč predstavljati, da bi Mednarodni olimpijski komite (MOK) podelil organizacijo Los Angelesu, če potem v ZDA ne bi mogli priti športniki iz kar sedmih držav. V zakulisju že dlje časa kroži govorica, da naj bi igre leta 2024 prejel Pariz, leta 2028 pa Los Angeles, toda potem se je Združenim državam Amerike dogodil Trump.

Da Trump predstavlja veliko težavo ameriškemu olimpijskemu gibanju, je brez dlake na jeziku priznal David Wallechinsky, član ameriškega olimpijskega komiteja. »Sporni zakon je pomenil velik udarec za kandidaturo Los Angelesa. Kljub temu nismo ostali brez možnosti, saj skušamo ljudem dopovedati, da so tri četrtine volivcev v Los Angelesu glasovale proti Trumpu, mesto pa je zelo mednarodno,« je pristavil in razkril, da je na zasedanju v Lozani prejel številna neprijetna vprašanja, kaj je narobe s politiki v ZDA.

Skupno svetovno prvenstvo ali zid?

In še kako prav je imel predsednik Ameriške nogometne zveze Sunil Gulati. V času predvolilne kampanje za ameriškega predsednika je dejal, da bo velik problem, če predsednica ne bo postala Hillary Clinton, kajti ZDA se potegujejo za organizacijo nogometnega svetovnega prvenstva leta 2026. Problem je še toliko večji, ker se ameriški nogometni veljaki za skupno kandidaturo dogovarjajo z Mehičani, Trump pa grozi, da bo med državama zgradil zid.

Toda Gulati je po Trumpovi izvolitvi diplomatsko spremenil svoje mnenje. »Razplet volitev ne bo vplival na naš zagon. Zagotovo nas bo podprla tudi Trumpova administracija. O vsem skupaj se bomo pogovorili v naslednjih mesecih,« je podal nekaj umirjenih besed. Med »prepovedanimi« državami na Trumpovem seznamu je sicer najuspešnejši Iran, saj je reden gost svetovnih prvenstev. Za prvenstvo leta 2026 pa pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) načrtujejo povečanje udeležencev iz 32 na 48 reprezentanc, zato bi si nastop na mundialu lahko priborila še kakšna za Američane »nezaželena« država.

V vsakem primeru Trump leta 2026 ne bo več ameriški predsednik, vendar v teh dneh že razmišlja o novem zakonu, s katerim bi omejil priseljevanje v ZDA, s tem pa bi povzročil nove težave tudi športnikom.