Stožice? Vujoviću sem na voljo

Rokomet: David Miklavčič pred F4 lige SEHA z Zagrebom.

Objavljeno
05. april 2017 23.42
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Zagreb – Trener mora imeti vedno pripravljene kovčke, je znana krilatica. Za trenerje v rokometnem klubu PPD Zagreb to velja dobesedno. Zgodila se je že tretja menjava v sezoni in tudi ta ni dolgoročna. Trem Slovencem, Darku Cingesarju, Matevžu Skoku in Davidu Miklavčiču, res ni dolgčas ...

Potem ko se je že jeseni poslovil Veselin Vujović, je zdaj nogo dobil še Silvio Ivandija, do konca sezone bo trener Slavko Goluža, ki pa se bo poleti preselil v Tatran Prešov, zato še ni znano, kdo bo »leve« vodil v novi sezoni. Goluža bo pred selitvijo na Slovaško želel z Zagrebom ubraniti obe lovoriki na Hrvaškem, še prej ga ta konec tedna čaka sklepni turnir lige SEHA v beloruskem Brestu. Jutri se bo Zagreb v polfinalu pomeril z Vardarjem.

»Res je bilo veliko sprememb. Zadnja je bila presenetljiva. Ampak nimamo kaj, tako se je uprava odločila. Ne gre samo za trenerja, tudi sami smo krivi, da v zadnjem času nismo delovali najbolje,« se je v imenu ekipe s pepelom malce posul najbolj izkušeni od slovenske trojice Miklavčič. Zagrebčanom ne gre očitati, da so v osmini finala lige prvakov izpadli proti Veszpremu, razlogi za »odstrel« Ivandije, ki je pred tem zapečatil usodo Celja Pivovarne Laško, so bili globlji. »Gotovo so bile med trenerjem in vodstvom razlike v pogledih. Verjetno šefom ni bil všeč način, na kakršnega smo izgubili na Madžarskem (19:29, op. p.). Ocenili so, da ekipa ne deluje, kot bi morala, in potegnili črto pod Ivandijo.«

Ko je odšel Vujović, ki se je sezono prej prebil celo v četrtfinale, se je z Ivandijo zagrebška krivulja nekoliko dvignila, zdaj z Golužo pričakujejo podoben učinek. Zagreb si pač ne sme privoščiti izgube domačega primata proti nevarnemu Nexeju, želi si tudi drugič osvojiti ligo SEHA: »Šok terapija običajno ni dolgotrajna. Res pa je, da prihod novega trenerja igralce malce predrami, saj se vse začne iz ničle in treba se mu je dokazati.«

Miklavčič je lahko zadovoljen s svojimi igrami, tako Vujović kot Ivandija sta ga hvalila, še posebej se je izkazal v obdobju, ko je bil poškodovan Luka Šebetić in je bil osamljen na desnem zunanjem položaju ter ključen mož v obrambi. »Lahko bi bilo še boljše, če me ne bi ves čas motila lažja poškodba kolena. Stiskam zobe in se borim po najboljših močeh,« je skromen 34-letni Grosupeljčan, ki je za Slovenijo tako na OI v Riu kot SP v Franciji igral bolj za vzorec. Pred Slovenci pa je mikaven izziv v kvalifikacijah za EP 2018. Še manj kot mesec je do spektakla prve vrste. Bronasti fantje iz Pariza se bodo v Stožicah prvič predstavili domači javnosti. Tekmeci bodo evropski prvaki iz Nemčije, selektor Vujović naj bi seznam igralcev predstavil po finalu pokala Slovenije 17. t. m. Ker kapetan Vid Kavtičnik še okreva po operaciji, ima »Miki« dobre možnosti, da se ob vročem Juretu Dolencu na desni strani znajde v izbrani druščini ...

»Vemo, da se pri 'Vujotu' nikdar ne ve, pa tudi, da je reprezentanca v obdobju pomlajevanja. Selektor je že dal priložnost mlajšima Žigi Mlakarju in Nejcu Cehtetu. Bomo videli, če me bo poklical, bom zraven,« si ne beli glave nekdanji igralec Trima, Gorenja in Celja, ki ima tako kot rojaka Skok in Cingesar z Zagrebom pogodbo še za naslednjo sezono: »Naredil bom vse, da ostanem in se dokažem tudi prihodnjemu trenerju, kdorkoli že bo. Zagreb je velik klub in verjamem, da bo našel pravo odločitev.«