Svetovna liga se vse bolj nasmiha

Craiova – Osem tekem, osem zmag, ena oddana točka, trije izgubljeni nizi. Taka je bilanca slovenskih odbojkarjev v evropski ligi pod taktirko novega selektorja Andree Gianija, ki še vedno ne ve, kako se njegovi izbranci odzivajo po porazu. Tovrstna izkušnja bi mu utegnila koristiti oktobra na EP v Bolgariji in Italiji, ko ne bo štel en dvoboj, temveč končni vtis.

Po razburkanem obdobju selektorja Luke Slabeta, ko sta se Alen Pajenk in Dejan Vinčič (samo)izločila iz reprezentance, Mitja Gasparini pa je ravno tako preigraval misel, da bi slekel majico z državnim grbom, so se pod nekdanjo italijansko igralsko ikono, ki se v trenerskem poslu še brusi, strasti umirile. Vse deluje, kot mora, slehernemu členu izbrane vrste je jasno, kakšna je njegova vloga, Giani od svojih zamislic odstopa zgolj izjemoma – če ga v to prisilijo okoliščine.

Pred dvojnim gostovanjem v okviru evropske lige v Romuniji se je zgodilo prav to: Gasparini je ostal v domovini v pričakovanju rojstva hčerke, Danijel Koncilja očitno še ni dokončno saniral poškodbe na roki, v udarno zasedbo je bilo treba torej postaviti dva nova obraza – korektorja Tončka Šterna in blokerja Uroša Pavloviča. Da ne bi eksperimentiral zgolj polovično, je selektor deloma odpočil še prvega organizatorja igre Dejana Vinčiča in sprejemalca Klemna Čebulja, ki je to poletje med vsemi najbolj napredoval. Priložnost sta torej dobila še Gregor Ropret in Alen Šket, v včerajšnjem drugem dvoboju pa še rezervna sprejemalca Jan Klobučar in Jan Pokeršnik, ki je bil s 16 točkami, polovično uspešnim napadom, štirimi bloki in neverjetnim 85-odstotnim sprejemom celo prvo ime tekme. Pisana zasedba je potrdila, da ima Giani na klopi ustrezne zamenjave za nosilce igre.

Slovenci so torej, enako kot lani, že ujeli sklepni turnir evropske lige na Poljskem, ne glede na to, kako se prihodnji konec tedna razpleteta mariborska obračuna z ravno tako še neporaženimi Grki. Glede na dosedanje predstave naših fantov ni dvomiti, da je končna zmaga v tem poletnem tekmovanju dosegljiva (in bi bila tudi zaslužena), čeprav bo potencialni finalni tekmec, pa najsi bo Estonija, Grčija ali gostiteljica Poljska, zahtevnejši od vsakega dosedanjega nasprotnika to poletje. Zdi se, da so vrata v svetovno ligo, ki je ena prelomnih stopnic v karieri vsakega odbojkarja (ali pa je vsaj nekoč bila), na stežaj odprta. Toda ...

Ne gre odmisliti, da so Turki in Grki, ki so oboji na evropski jakostni lestvici uvrščeni za Slovenci, že zdaj udeleženci svetovne lige, pa Čehi, Nizozemci, Španci in celo Črnogorci tudi. Tekmovanje je s širitvijo na kar 32 svetovnih moštev in nepreglednim številom tekmovalnih skupin, sestavljenih po kakovosti, povsem izgubilo nekdanji čar, saj največje velesile igrajo med seboj, srednje in nižje rangiranim moštvom pa ostajajo obračuni s podobno uvrščenimi ekipami. Tako je denimo Slovaška, ki je na evropski lestvici na robu deseterice, torej tik pred Slovenijo, letos padla v skupino s Kitajsko, Mehiko in Grčijo, ki je neprivlačna, predvsem pa logistično zahtevna. Da, nekaj takega čaka Slovenijo v primeru letošnje zmage v evropski ligi. A nič ne de, Gianijevi filozofiji lova na zmago v vsakem dvoboju, ne glede na kakovost tekmeca, ne gre oporekati, le s konstantnimi uspehi bo zasedbi vcepil tudi zmagovalno miselnost, ki ji še manjka.